Prototipe zidu izdelujejo štiri ameriška podjetja. Foto: Reuters
Prototipe zidu izdelujejo štiri ameriška podjetja. Foto: Reuters
Policijska patrulja na meji z Mehiko v El Pasu. Foto: Reuters
Meja z Mehiko je dolga kar 3.200 kilometrov. Foto: Reuters
Pred Belo hišo so se zbrali protestniki, ki nasprotujejo napovedani ukinitvi programa Sanjači. Foto: AP

Za izdelavo prototipov do devet metrov visokega betonskega zidu so izbrali štiri podjetja: Caddell Construction iz Alabame, Fisher Industries iz Arizone, Texas Sterling Construction iz Teksasa in WG Yates & Sons Construction iz Mississippija.

Prototipi, ki naj bi bili zgrajeni v naslednjih mesecih, bodo morali biti narejeni tako, da bo plezanje nanje oteženo. Trumpova administracija naj bi prihodnji teden naročila tudi izdelavo prototipov zidu, ki ne bi bil iz betona. Štiri pogodbe so vredne vsaka po pol milijona dolarjev.

Pri ocenah prototipov, med katerimi bodo predvidoma enega izbrali za sporni zid, bodo po navedbah predstavnika agencije Ronalda Vitiella upoštevali tako strukturo kot ostale elemente, ki bi ZDA pomagali zavarovati južno mejo.

Ena glavnih volilnih obljub
Izgradnja zidu na 3.200 kilometrov dolgi meji z Mehiko je bila ena glavnih Trumpovih predvolilnih obljub. Administracija je za proračun za prihodnje leto za začetek gradnje predlagala 1,8 milijarde dolarjev, projekt pa naj bi bil skupaj vreden 20 milijard dolarjev. A kongres je glede proračuna razdeljen in obstaja skrb, da ne bodo dosegli dogovora pred 1. oktobrom, ko se začne novo fiskalno leto.

Trump je v nedeljo vztrajal, da mora kongres najti način za plačilo zidu in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru "zaprl kongres", kar sicer ni jasno, kako bi storil. Ameriški predsednik sicer trdi, da bo v končni fazi gradnjo zidu plačala Mehika, a tamkajšnje oblasti to zavračajo.

Kaj bo s "Sanjači"?
Medtem pa je Bela hiša sporočila, da se Trump še ni dokončno odločil glede usode skoraj 800.000 mladih priseljencev brez papirjev, čeprav ameriški mediji poročajo, da naj bi predsednik ukinil program "Daca", bolj znan kot program Sanjači (Dreamers), ki ga je leta 2012 uvedel njegov predhodnik Barack Obama. Program pred deportacijo varuje nezakonite priseljence, ki so jih starši pripeljali v ZDA pred dopolnjenim 16. letom.

Desnica na Trumpa že dalj časa pritiska, naj ukine program, za katerega konservativna struja meni, da je neustaven, zato ga skuša na sodiščih izpodbijati. Fox News in Reuters sta v četrtek poročala, da je Trump že tik pred tem, da uradno naznani ukinitev programa v obstoječi obliki. Eden višjih predstavnikov administracije je situacijo v Beli hiši za Reuters opisal kot "tekmovanje v vlečenju vrvi" med frakcijami, ki potezo podpirajo, in tistimi, ki ji nasprotujejo. Po programu Daca "Sanjači" lahko zaprosijo za začasna dovoljenja za študij in delo v ZDA brez strahu pred deportacijo. Uradniki iz administracije, ki so želeli ostati anonimni, pravijo, da naj bi Trump program ukinil tako, da bo preprosto pustil, da se začasna dovoljenja iztečejo.

Mehika ponudila pomoč po orkanu
Do novih zaostrovanj ameriške politike na področju nezakonitega priseljevanja prihaja v času, ko je mehiška vlada ZDA ponudila pomoč v povezavi z uničenjem, ki ga je ta teden povzročil orkan Harvey, ki je najhuje pustošil po Teksasu. "Mehiška vlada bi ob tej priložnosti, po škodi, ki jo je povzročil orkan Harvey v Teksasu, rada izrazila polno solidarnost z ljudmi in vlado ZDA. Ob tem sporočamo, da smo ameriški vladi ponudili pomoč in sodelovanje pri odpravljanju posledic te naravne katastrofe - kot se od dobrih sosedov v težkih časih tudi spodobi," je sporočilo mehiško zunanje ministrstvo. Mehika je sicer v preteklosti ZDA že pomagala pri naravnih katastrofah, tudi po orkanu Katrina leta 2005.

Do mehiške ponudbe je prišlo po Trumpovi tiradi na Twitterju proti Mehiki. "Ker ima Mehika enega največjih deležev kriminala na svetu, moramo imeti ZID. Zanj bo plačala Mehika," je zapisal predsednik.

Trump se na mehiško ponudbo ni odzval, niti se ni zahvalil, je pa to storil ameriški zunanji minister Rex Tillerson. "Zelo velikodušno od Mehike, da je ponudila pomoč v tem res težkem času za naše državljane v Teksasu," je dejal Tillerson pred srečanjem s svojim mehiškim kolegom Luisom Videgarayem Casom. Tako State Department kot mehiški guverner Greg Abbott sta kasneje sporočila, da bo Teksas mehiško pomoč sprejel.