Obisk vodje ruske diplomacije naj bi bil dokaz, da imata Rusija in Slovenija poleg gospodarskih tudi dobre politične odnose. Prihod Lavrova bo priložnost za pogovore o plinovodu Južni tok, potem ko so se zadnje čase pojavljajo ugibanja, da bo ta obšel Slovenijo.
Po poročanju dopisnika RTV Slovenija iz ZDA pa v Washingtonu niso najbolj navdušeni nad obiskom Lavrova v Sloveniji, saj ob ukrajinski krizi to po njihovem mnenju ne prispeva h krepitvi čezatlantske varnosti.
Pomočnik svetovalke ameriškega predsednika za nacionalno varnost Ben Rhodes je dejal, da so bili zelo jasni, ko so povedali, da so ZDA in Evropa najučinkovitejše pri reševanju krize, kot je ukrajinska, če so enotne.
Na MZZ-ju so ob tem pojasnili, da minister za zunanje zadeve Ruske federacije Sergej Lavrov v Slovenijo prihaja na povabilo Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji, ki v sodelovanju z mestno občino Maribor prireja spominsko slovesnost ob začetku prenove muzeja in spominskega centra, posvečenega vojnim ujetnikom nekdanje Sovjetske zveze. Slovesnosti se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki bo ob robu svečanosti z ministrom Lavrovom opravil tudi pogovor. Poudarek v pogovoru bo na krizi v Ukrajini, pri čemer bo slovenski zunanji minister ponovil znana stališča, ki jih Slovenija zagovarja vseskozi od izbruha krize. Ministra se bosta dotaknila tudi drugih aktualnih mednarodnih tem ter projekta Južni tok, ki je za RS izjemnega pomena.
V ZDA si zato želijo enotne fronte proti Rusiji, kar seveda ne pomeni, da nasprotujejo odnosom z njo, saj tudi same nadaljujejo diplomatske stike z vodjo ruske diplomacije za rešitev krize, a Rusiji morajo tako ZDA kot Evropa pošiljati skupno sporočilo.
"Hočemo enotno fronto z evropskimi zavezniki. Ampak jasno je, da ima Rusija odnose z EU in ti se bodo nadaljevali. Tudi mi se pogovarjamo z Lavrovom glede Ukrajine in drugih vprašanj. Osnova je tesno sodelovanje in pošiljanje skupnega sporočila Rusiji v vseh naših pogovorih. To ni politika, ki bi zapirala vrata vsaki vrsti komunikacije z Rusijo, ampak le takšna, ki pravi, da moramo poslati enako sporočilo," je dejal Rhodes.
Rhodes se ni spuščal v podrobnosti glede obiska Lavrova v Sloveniji, še poroča Žitnik, prav tako ni omenil interesa Slovenije, da sodeluje v projektu plinovoda Južni tok.
Glede Južnega toka ima ameriška stran resne pomisleke, zadržana pa je tudi Evropska komisija, saj naj plinovod ne bi bil v skladu z evropsko zakonodajo.
Plinovod naj bi bil dolg 2.600 kilometrov in glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem čez Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Slovenijo do Italije, kraki pa naj bi segli tudi v nekatere druge države, tudi v Avstrijo.
Pogodba ob Putinovem obisku Avstrije
Po ponovnem vstopu Avstrije v projekt so se začela pojavljati ugibanja, da bi lahko plinovod obšel Slovenijo, saj bi trasa prek avstrijskega ozemlja nadomestila predvideno 266 kilometrov dolgo traso po slovenskem ozemlju.
V Gazpromu, ki gradi plinovod Južni tok, so maja pojasnili, da memorandum o nameri za izvedbo plinovoda Južni tok z avstrijskim OMV-jem ne pomeni prekinitev del na slovenskem delu plinovoda.
Pogodbo med ruskim energetskim velikanom Gazpromom in avstrijskim OMV-jem sta prva moža obeh družb podpisala prejšnji teden, ko je Dunaj obiskal ruski predsednik Vladimir Putin. Avstrija je bila šele druga evropska država, ki jo je Putin obiskal po izbruhu krize v Ukrajini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje