Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je od izbruha hemoragične mrzlice na začetku februarja do 1. avgusta za smrtonosno nalezljivo boleznijo umrlo 887 ljudi od skupno 1.603 okuženih. Najbolj prizadetim državam v regiji - Gvineji, kjer je umrlo največ bolnikov, Liberiji in Sierri Leone - se je kot četrta zdaj pridružila še Nigerija. V najbolj poseljeni afriški državi so zaznali tri morebitne nove primere.

WHO je prejšnji teden opozoril na katastrofalne posledice, če ne bo zajezeno širjenje bolezni, za katero je v prejšnjih izbruhih umrlo 90 odstotkov okuženih, v tokratnem pa je umrljivost trenutno pri 55 odstotkih. Vseeno gre za največji izbruh, odkar so pred skoraj štirimi desetletji bolezen odkrili v kotlini Konga, kjer so do zdaj odkrili edine primere.

Veliko skrbi vzbuja neučinkovit zdravstveni sistem v prizadetih državah, ki se je nezmožen spoprijeti z epidemijo takih razsežnosti. Zaradi tega je Afriška razvojna banka namenila takojšnjo pomoč v znesku 50 milijonov dolarjev. Direktorica WHO-ja Margaret Chan je zahodnoafriške voditelje v petek opozorila, da so njihovi napori premalo za omejitev širjenja bolezni. Obljubila je organizacijo pomoči v vrednosti 100 milijonov dolarjev.

Zaradi panike med lokalnimi prebivalci, ki so ponekod napadli zdravstvene delavce in grozili s požigom izolacijskih oddelkov, so vlade sprejele drastične ukrepe, med njimi zaprtje šol in karanteno za odročna gozdnata področja, od koder je največ okuženih. Za uresničevanje teh ukrepov sta se Sierra Leone in Liberija zatekli k varnostnim silam.

Še slabše, preden bo bolje
Vlada v Freetownu je sprožila operacijo Octopus, v kateri sodeluje okoli 750 vojakov, ki bodo v izoliranih skupnostih skrbeli za nadzor nad karanteno in tudi za oskrbovanje s hrano. Monrovia je po drugi strani na prizadeta območja za varovanje napotila policiste, ki so vzpostavili nadzor nad glavnimi vhodnimi in izhodnimi točkami, pri tem pa jim pomagajo vojaki.

"Razmere se bodo verjetno še poslabšale, preden se bodo izboljšale," je povedal liberijski minister za informiranje Lewis Brown in dodal, da so preobremenjeni ter da potrebujejo pomoč, sredstva in ljudi. V liberijski prestolnici je že nekaj bolnišnic zaprlo svoja vrata, saj so bili zdravniki preveč prestrašeni, da bi oskrbeli okužene. Do zdaj je za ebolo umrlo že 60 zdravnikov.

Nevladna organizacija Zdravniki brez meja, ki je običajno na čelu zdravstvenih naporov v boju z ebolo, ima v Liberiji le manjšo skupino svojih ljudi in tudi nima zmogljivosti, da bi lahko poklicala okrepitve. Zdravstveni delavci se pritožujejo, da ne zmorejo več oskrbovati tako veliko bolnikov. S prizadetih območij se je umaknilo tuje osebje, potem ko sta se okužila dva člana ameriške človekoljubne organizacije.

Eden izmed okuženih Američanov, 33-letni Kent Brantly, ki so ga s posebnim letalom prepeljali nazaj v domovino, naj bi se dobro odzival na zdravljenje. Njegova 59-letna kolegica Nancy Writebol naj bi v ZDA prispela v torek.