Ameriški predsednik Barack Obama in kubanski predsednik Raul Castro sta se prvič srečala na pogrebu nekdanjega predsednika Južne Afrike Nelsona Mandele. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Ameriški predsednik Barack Obama in kubanski predsednik Raul Castro sta se prvič srečala na pogrebu nekdanjega predsednika Južne Afrike Nelsona Mandele. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Alan Gross
Ameriški politični zapornik Alan Gross je priletel v ZDA z vladnim letalom. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Odnosi med ZDA in Kubo so na dnu vse od leta 1961, ko je Washington uvedel gospodarsko blokado otoške države, kjer je oblast na silo prevzel revolucionar Fidel Castro. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Otoplitev odnosov med ZDA in Kubo

Alan Gross (65), ki ga je Kuba izpustila v sredo, je bil na karibskem otoku zaprt od leta 2009. Policija ga je aretirala, saj je pod krinko humanitarnega programa Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) majhni judovski skupnosti na otoku poskušal dostaviti satelitske telefone in drugo komunikacijsko opremo. Kubanske oblasti so ga obtožile poskusa sprožitve t. i. kubanske pomladi in ga obsodile na 15 let zapora.

Konec sovražnosti med državama
V pogajanjih za izmenjavo talcev sta pomagala papež Frančišek in kanadska vlada. Ameriški predsednik Barack Obama se je obema iskreno zahvalil. Preboj se je zgodil v torek, ko je Obama govoril po telefonu s kubanskim predsednikom Raulom Castrom. Ameriški predsednik je dejal, da je že dlje časa želel izboljšati odnose, vendar brez izpustitve Grossa to ni bilo mogoče.

Tudi Castro se je zahvalil za posredovanje papežu in Kanadi. Dejal je, da napredek pri izmenjavi zapornikov kaže, da je mogoče najti rešitev za vse težave. Pohvalil pa je tudi Obamo, da se je odločil za prenehanje sovražnosti med državama.

Izmenjava političnih zapornikov
"Humanitarni" izpustitvi Grossa je ločeno sledila izmenjava aretiranih vohunov med državama. ZDA bodo izpustile še tri od petih vohunov iz tako imenovane "skupine kubanskih pet", ki so jih leta 2001 obsodili, ker se niso registrirali kot tuji vohuni.

ZDA odpirajo veleposlaništvo v Havani
"Ne moremo pet desetletij delati iste stvari in pričakovati drugačnih rezultatov," je dejal Obama in dodal, da potiskanje Kube v pogubo ni v ameriškem interesu. Napovedal je, da bo s kongresom nadaljeval razpravo o odpravi gospodarskega embarga, ki že poteka. "50 let osame ni delovalo in čas je za nov pristop," je dejal Obama.

Med ukrepi, ki jih je naznanil, je skorajšnje odprtje veleposlaništva ZDA v Havani, olajšanje potovanj Američanov na Kubo in začetek postopka umika Kube s seznama držav podpornic terorizma. Američani, ki bodo obiskali Kubo, bodo od tam lahko prinesli za 400 dolarjev blaga in pri tem za do 100 dolarjev alkohola in tobačnih izdelkov. Šaljivci bodo rekli, da Obama spet dela za bogate, ki so najbolj trpeli zaradi prepovedi uvoza odličnih kubanskih cigar.

Pot do popolne odprave embarga bo dolga
Razprava o embargu v ameriškem kongresu bo žgoča, vendar je tudi med poslanci vse več glasov za konec embarga, predvsem od predstavnikov kmetijskih držav, ki želijo izvažati na Kubo. To je ena izmed večjih izmenjav med državama od leta 1961, ko so ZDA proti Kubi uvedle embargo.

Potreben je bil le sprožilec
Obama je že med kampanjo leta 2008 napovedoval prizadevanja za izboljšanje odnosov s Kubo, vendar desetletja sovražnosti ni bilo tako lahko odpraviti. Kuba je z aretacijo Grossa poskrbela za to, da napredek ni bil mogoč, ne glede na to, ali je bil res vohun ameriške vlade, ali pa humanitarni delavec, ki je Kubancem pomagal pri izboljšanju komunikacijskih sposobnosti. Razen ostarelih beguncev s Kube, ki so na Floridi postali pomemben političen dejavnik, in njihovih političnih varovancev, v ZDA že dolgo več ni energije za nadaljevanje sovražnosti s Kubo.

Pozitivni odzivi
Iz sveta prihajajo prvi odzivi na približevanje ZDA in Kube. Državama je za otoplitev odnosov čestital tudi papež Frančišek. Ravno on je na začetku poletja pisal predsednikoma ZDA in Kube, kar je "dalo zagon" procesu normalizacije odnosov. Frančišek je marca letos gostil Obamo v Vatikanu, vprašanje odnosov ZDA s Kubo pa je zajemalo precejšen del pogovorov. Pozneje je Vatikan celo gostil srečanje predstavnikov Kube in ZDA. Podobno tajno srečanje je potekalo tudi v Kanadi.

Odločitev za normalizacijo odnosov je pozdravil tudi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki je ponudil pomoč pri zbliževanju Kube in ZDA ter organizacije Skupnega južnega trga (Mercosur). "Gre za zgodovinski trenutek," je na vrhu Mercosurja v argentinskem mestu Parana dejala odhajajoča predsedujoča Mercosurju, argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner. Hkrati je izrazila "veliko spoštovanje" vladi v Havani in kubanskemu narodu za odločitev o normalizaciji odnosov.

Venezuelski predsednik, velik kritik ZDA Nicolas Maduro je na vrhu Mercosurja ocenil, da gre za zmago kubanskega naroda, hkrati pa Obami priznal, da je naredil "pogumno potezo".

Otoplitev odnosov med ZDA in Kubo