Vaša ocena: 
Ocena 3,8 od 11 glasov
Ocenite to novico!
| Cena metamfetaminov v zadnjem letu narasla za 73 odstotkov, cena kokaina pa za 44 odstotkov. |
| Mehiko obvladujejo štirje karteli: Sinaloa, Zalivski kartel, Tijuana in Milenio. |
Mehika v zadnjih mesecih tone vse globlje in globlje. Spopadi med mamilarskimi karteli so pripeljali tako daleč, da je samo letos umrlo že več kot 1.300 ljudi.
Mehiški predsednik Felipe Calderon je, ko je leta 2006 prevzel oblast, napovedal vojno mamilarskim kartelom in vpoklical 25.000 vojakov, ki naj bi se bojevali proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo predvsem s preprodajo mamil. Vojna še vedno traja, njegove posledice pa so vse bolj kritične. Med več kot 1.300 žrtvami letos je tudi nekaj deset najvišjih predstavnikov policije, predsednik Calderon pa je izjavil celo, da je zaradi naraščajoče prevlade mamilarskih kartelov in nasilja ogrožena celo suverenost države.
Ker je nemogoče dobiti natančne podatke, kakšna količina mamil dejansko potuje skozi Mehiko, je najboljši kazalnik tega, kaj se dogaja, cena mamil čez mejo. Mehika je bila največja svetovna proizvajalka metamfetaminov, mamilarski karteli pa še vedno nadzirajo preprodajo metamfetaminov v ZDA. Nadzirajo tudi preprodajo kokaina čez mejo, prav tako pa je v njihovih rokah ves promet kokaina preko Mehike v druge države Latinske Amerike. Če gre verjeti podatkom ameriškega urada za mamila, je cena metamfetaminov v zadnjem letu narasla za 73 odstotkov, cena kokaina pa je kljub slabši kakovosti belega praška narasla za 44 odstotkov.
Mehiški mamilarski karteli nadzirajo večino proizvodnje kokaina v Kolumbiji, ki ga nato pretihotapijo v ZDA, poleg tega pa tihotapijo še marihuano, metamfetamine in nekaj heroina. Zalagajo tudi rastoče lokalne trge Latinske Amerike, nekateri pa so se začeli ukvarjati tudi s trgovino z belim blagom.
Največji in najpomembnejši mehiški karteli so:
Kartel Sinaloa, ki je dobil ime po tihomorski državi Sinaloa. Kartel, ki ima svoje lovke po vsej državi in je največja tihotapska organizacija, vodi Joaquin 'El Chapo' Guzman. Zalivski kartel je prvotno nadziral zvezne države, ki obkrožajo Mehiški zaliv, zdaj pa je navzoč po vsej državi. Najvišja mesta v kartelu zaseda tolpa Zetas, nasilni nekdanji pripadniki vojaških odpadnikov.
Vplivni Tijuana kartel je v zadnjih letih zaradi aretacij in smrti številnih vidnih članov postal šibkejši. Poleg notranjih težav pa kartel ogroža tudi kartel Sinaloa. Kartel Milenio, ki se je specializiral v trgovini z metamfetamini, je pretežno mlad kartel, ki je predvsem konkurenca članom Zalivskega kartela.
Mehika v hudi krizi
Politični analitik George Friedman je prepričan, da lahko Mehika propade, če se vlada ne bo organizirala in izvedla močnega protinapada na kartele, ki vsak dan bolj prežemajo mehiško družbo. "Če Calderon ne bo ukrepal hitro in učinkovito, se bo vsak minister njegove vlade kmalu počutil ogroženega in bodo njegove odločitve in ukrepi vprašljivi," opozarja Friedman, ki dodaja, da se Mehika kmalu lahko spremeni v državo, ki bo spominjala na Kolumbijo v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so mamilarski karteli popolnoma nadzorovali več mest. "V Mehiki so uporniki močnejši kot vojska, kar je resen problem. Ne ve se, ali je vlada sploh sposobna premagati mamilarske upornike," je zaskrbljen Friedman.
Poleg tega je ogromno policistov že vpletenih v mamilarske posle, zato je skoraj nemogoče vedeti, na koga se zanesti in na koga ne ter ali je policist umrl med opravljanjem dolžnosti, ali zaradi poslov z mamilarskimi karteli.
Je glavna krivda na strani ZDA?
Ker so ZDA največji odjemalec mehiških mamil in podpornik mamilarskih kartelov, pa je jasno, da Mehika ni edina, ki lahko ukrepa in zmanjša nasilje. Mehika je pravzaprav žrtev, veliko breme za naraščajoče nasilje pa nosijo tudi ZDA, ki bi lahko s svojo politiko konkretno pomagale vse šibkejši administraciji Felipeja Calderona.
Prvi ukrep bi lahko bil, da bi preprečile trgovino z orožjem, saj tako rekoč vse orožje, ki ga uporabljajo pripadniki kartelov, pride iz ZDA. Orožje pripadniki tolp po navadi kupijo popolnoma zakonito v Arizoni in drugih zveznih državah, kjer luknje v zakonu dovoljujejo ljudem, da kupujejo orožje brez posebnih potrdil.
ZDA bi lahko zmanjšale povpraševanje po mamilih na ameriški strani tako, da bi zasvojencem ponudile učinkovitejše zdravljenje, predvsem zasvojencem s kokainom, ki jih je vsak dan več, zdravljenje pa zavračajo. Predvsem pa se je treba sprijazniti s tem, da prepoved uživanja mamil lahko le zvišuje njihovo ceno, povpraševanja pa ne bo zmanjšalo, zato se je treba tega lotiti na pravem koncu.
Predsednik pred nalogo, ki ji ni kos?
Predsedniku Calderonu ni lahko in mu tudi v prihodnje ne bo. Njegovi administraciji še ni uspelo najti rešitve večnega paradoksa - uspeh v boju proti mamilarskim kartelom namreč vodi v še več nasilja, saj se druge tolpe trudijo zapolniti luknje v vse bolj dobičkonosnem poslu trgovine z mamili. Mu bo to uspelo v prihodnje ali pa se bo Mehika vse bolj in bolj vrtela v začaranem krogu mamil in nasilja?
B. T.
hahahahaha
pa da bi država na lastne stroške krila zdravljenje
hahahahaha
to se nau nkol zgodlo
sploh pa kaj je CIA druzga kot Cocain Import Agency
Nehajmo se zanašati, da bodo drugi mislili in odločali namesto nas , kako malomeščansko.
Zakaj uporabljamo droge? malomeščanski odgovor: ker živimo v stresnem svetu, ker imajo ljudje hude težave s preživetjem, ker je politika skorumpirana, ker, ker, ker ....
iskren odgovor: ker smo se tako odločili
jaz bi ukinil pomoč odvisnikom. ukinil bi metadon, itd. ozdravi se, kot si se nalezel in ne kuri denarja poštenih ljudi.
Potrebno bi bilo legalizirati droge in ne bi bilo več pobijanja. Umerali bi samo tisti, ki bi sami sebi uničili življenja z drogo.
Moje mnenje je, da je take vrste organiziran kriminal najhuša rana družbe.
Rešitev je edino pobijanje članov kriminalne združbe enega za drugim. Tako je v Italiji, pa v Sloveniji in še marsikje. Kot člani kriminalnih združb so postali tako ali tako samo izmečki družbe. Niti najmanj jih ni škoda, edino kar se moramo varovati, je da da sami ne postanemo zaradi te vojne brutalni ljudje.
Če ni možno preprečit prekupčevanja pa naj udarijo po džankijih in ostalih porabnikih. Če ni povpraševanja ni trgovine. Od teh ljudi itak ni nobene koristi.
sej ni več dosti časa do konca Bushevega mandata. vsaj upanje obstaja, da bo mel njegov naslednik več pameti v glavi in prepovedal prosto trgovino orožja. mamila in orožje sta vsekakor zelo povezana.
Kdo pa ustvarja to povpraševanje teh odvisnikov? Prvič ustvarja to povpraševanje družina in šolska vzgoja oz. izobraževanje, kapitalisti način produkcije, in nenazadnje sama prepoved drogiranja, ki pri človeku spodbuja zanimanje.Grem stavt, da si kdaj že poskusil vsaj marihuano, če pa nisi, potem pa vsaj alkohol in si se ga včasih tud mal "naceju". Zdej se pa vpraši, kateri razlogi so te pripeljali k temu, da si se ga napil. Pa ne rečt žuranje. Razlogi so globlji. Če pa rečeš sprostitev, smo pa že tam, čemur pravim, da je uživanje drog družbeno pogojeno, ne pa da je to individualno ravnanje.
ha ha ha ha ha ha ha