ZN bo imel za 14 mirovnih operacij na svetu na voljo manj sredstev kot v prejšnjem obdobju. Na sliki prisotnost ZN-a na Cipru. Foto: Reuters
ZN bo imel za 14 mirovnih operacij na svetu na voljo manj sredstev kot v prejšnjem obdobju. Na sliki prisotnost ZN-a na Cipru. Foto: Reuters
Antonio Guterres
Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal, da si bodo prizadevali izpolniti mandate kljub zmanjšanju proračuna. Foto: Reuters

ZDA ravno zaradi zmanjšanja proračuna slavi zmago. Washington je hotel proračun za mirovne operacije, ki je v obdobju od 1. julija lani do 30. junija letos znašal 7,87 milijarde dolarjev, zmanjšati za milijardo, vendar pa so prišli do soglasja o zmanjšanju na skupaj 7,3 milijarde. Porabo za dodatne pol milijarde bodo na ZN-u potrdili še decembra.

Za zmanjšanje proračuna so se zavzemale tudi države članice EU-ja in Japonska, temu pa nista nasprotovali Kitajska in Rusija. Moskva je bila zadovoljna, ker je dobila svoj denar za nadaljevanje misije ZN-a na Kosovu, ki bo v letu dni stala nekaj čez 40 milijonov dolarjev.

Ameriška veleposlanica pri ZN-u Nikki Haley je dejala, da ji je v nekaj mesecih že uspel velik met, kar je šele začetek, napovedala pa je še večje zmanjšanje porabe v prihodnosti.

Guterres: Prizadevali si bomo izpolniti mandate
Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je obljubil, da si bodo zelo prizadevali, da bodo tudi brez vsega denarja izpolnili mandate. Njegov tiskovni predstavnik Stephan Dujarric je pri tem spomnil, da so mirovne operacije ZN-a še vedno najcenejši način za preprečevanje spopadov in postavljanje temeljev trajnemu miru.

Milijoni za misije v Afriki, Evropi
Generalna skupščina ZN-a je v petek med drugim potrdila 33 milijonov za regionalni center v Ugandi, 81 milijonov za logistično bazo v italijanskem Brindisiju, 285 milijonov za sudansko regijo Abyei, 944 milijonov za misijo v Srednjeafriški republiki in 57,5 milijona za Ciper.

1,14 milijarde je namenjenih za misijo v DR-ju Kongo, 117 milijonov za Liberijo, 1,12 milijarde za Mali, 1,14 milijarde za Južni Sudan, 33,6 milijona za Darfur, 622 milijonov za Somalijo, 55,6 milijona za Zahodno Saharo in 513,5 milijona za misijo Unifil v Libanonu, ki je najstarejša v zgodovini svetovne organizacije.

Krčenje enot v Darfurju
Medtem je Varnostni svet ZN-a v četrtek soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predlagala Velika Britanija, o krčenju števila mirovnih enot v Darfurju v okviru skupne misije ZN-a in Afriške unije UNAMID za najmanj 30 odstotkov. Misija obsega 16.000 pripadnikov modrih čelad, ki varujejo civiliste v vojni med sudanskimi vladnimi in provladnimi silami ter uporniškimi skupinami.

Zmanjšanje števila modrih čelad bo postopno. Na koncu bo število vojakov padlo s 13.000 na 8.735, število policistov pa s 3.150 na 2.500. Okrnjene enote bodo nato napotili v regijo Džebel Marra, od koder v zadnjem času poročajo o največ nasilja. Če sudanska vlada ne bo zagotovila varnosti na območjih, od koder se bodo mednarodne enote umaknile, pa bi lahko ZN o zmanjšanju enot še enkrat razmislil, poroča Al Džazira.

Organizacije za zaščito človekovih pravic medtem opozarjajo, da spor v Darfurju ni končan in da bo umik enot ZN-a pomenil, da na tem velikem območju ne bo več mednarodnih očividcev.

Sudansko zunanje ministrstvo je v petek pozdravilo odločitev ZN-a. "Resolucija Varnostnega sveta ZN-a potrjuje, da je Darfur zdaj zaprto poglavje in da se je v regijo vrnil mir," je sporočilo ministrstvo. Sudanski predstavniki so v zadnjih mesecih že večkrat trdili, da se je konflikt v Darfurju končal, medtem ko še vedno prihaja do poročil o spopadih med vladnimi silami in uporniki.