Tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric je v torek dejal, da takšna poteza ne bo imela nobenega mednarodnega pravnega učinka. "Vsaka izraelska odločitev, da vsili svoje zakone, nadzor ali upravo nad zasedenim Zahodnim bregom je brez mednarodnega pravnega učinka. To bi bilo uničujoče za oživitev pogajanj in mir v regiji ter za bistvo rešitve dveh držav," je še dejal Dujarric. Dodal je, da je bilo stališče generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa vedno jasno ‒ enostranski ukrepi ne pomagajo mirovnemu procesu.

Na Netanjahujevo napoved so se odzvale tudi arabske države. Zunanji ministri teh držav, ki so se srečali v Kairu, so Netanjahujevo predvolilno obljubo označili za "nevaren razvoj in novo izraelsko agresijo ter napoved kršenja mednarodnega prava", poroča Al Džazira.

"Arabska liga meni, da te izjave spodkopavajo možnosti za kakršen koli napredek mirovnega procesa in uničujejo vse njegove temelje," so sporočili.

Hamas: Izrael ne bo večno zasedal palestinskega ozemlja

Netanjahujeve besede doživljajo kritike iz vsega sveta, vključno iz Gaze, ki je tako kot Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Hazem Kasem, tiskovni predstavnik Hamasa, palestinskega gibanja, ki vlada znotraj Gaze, je sporočil, da si Netanjahu prizadeva za glasove desničarskih volivcev s prodajo iluzije, da bo Izrael večno zasedal palestinska ozemlja.

Napovedal je nadaljevanje boja, dokler Palestinci ne bodo dobili lastne države. Pred volitvami leta 2015 je sicer Netanjahu obljubil, da dokler bo premier, ne bo dopustil nastanka palestinske države.

Oboroženo krilo Hamasa je med Netanjahujevim predvolilnim govorom izstrelilo dve raketi, ki jih je sicer prestregla protiraketna izraelska obramba. Izraelska vojska je potem bombardirala 15 tarč v Gazi.

Palestinski premier Mohamed Štajeh je že pred Netanjahujevo izjavo opozoril pred tovrstnimi potezami, ko je dejal, da "palestinska območja niso del Netanjahujeve volilne kampanje". Predstavnik palestinskih samoupravnih oblasti je posvaril, da Netanjahujeve obljube spodkopavajo vse možnosti za izraelsko-palestinski mir, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kritičen je bil tudi jordanski zunanji minister Ajman Safadi, ki je obsodil volilno obljubo izraelskega premierja. "Netanjahujeva namera, da uveljavi izraelsko suverenost v Jordanski dolini in nad severnim Mrtvim morjem, bi pahnila celotno regijo v nasilje," je opozoril. Poudaril je, da Netanjahu s svojimi enostranskimi ukrepi tvega uničenje celotnega mirovnega procesa in pomeni grožnjo miru in varnosti v regiji.

"Izraelski prezir do mednarodnega prava"

Katar je kritiziral "izraelski kontinuiran prezir do mednarodnega prava", Turčija je obljubo za priključitev označila za "rasistično", Jordanija pa je Netanjahujev načrt označila za "resno eskalacijo". Savdska Arabija, sicer zaveznica Izraela, je pozvala k izrednemu vrhu Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Riad je mednarodno skupnost pozval, naj obsodi in zavrne Netanjahujevo napoved.

To je obsodil tudi Svet za sodelovanje zalivskih držav (GCC), ki ga vodi Savdska Arabija. Po oceni sveta, politične in gospodarske povezave šestih z nafto bogatih držav, so napovedi izraelskega premierja v nasprotju z mednarodnim pravom, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rusija je izrazila zaskrbljenost. Zunanje ministrstvo je opozorilo, da bi uresničitev napovedi lahko vodila do "ostrega stopnjevanja napetosti v regiji in spodkopala upe v vzpostavitev dolgo pričakovanega miru med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami".

Opozorili so tudi na "ostre negativne odzive" arabskih držav in ponovili poziv k neposrednim pogovorom med Izraelom in Palestinci. Netanjahu se bo sicer v četrtek v Sočiju srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Dolina reke Jordan je ob meji z Jordanijo in predstavlja okoli 30 odstotkov Zahodnega brega, okoli 90 odstotkov doline pa je po sporazumu iz Osla pod neposrednim izraelskim nadzorom.

V dolini živi okoli 65.000 Palestincev in 11.000 izraelskih naseljencev. Izrael okupacijo tega dela palestinskih ozemelj utemeljuje s skrbjo za varnost.

Sorodna novica Izraelski zid na Zahodnem bregu: varnost ali zemlja in demografska slika?