Gre za največji tovrstni sodni proces v Nemčiji po procesu proti levičarski organizaciji Baader-Meinhof Gang, frakciji Rdeče armade, v 70. letih preteklega stoletja. Mediji sojenje opisujejo kot enega najpomembnejših povojnih procesov. Ne le zato, ker je teroristična skupina skoraj 15 let svojo krvavo sled puščala po vsej državi, ampak tudi, ker je so varnostne službe storile kopico napak in šele novembra leta 2011 odkrile razsežnosti umorov, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Berlina Boštjan Anžin.

Sojenje je bilo po prvem dnevu prekinjeno in se bo predvidoma nadaljevalo 14. maja, saj mora sodni senat sprejeti nekatere odločitve v zvezi z očitki o pristranskosti.

Pri predsedujočem sodišču Manffredu Götzlu je obrambo zmotila predvsem njegova odločitev, da je treba odvetnike obrambe - ne pa tudi predstavnikov tožilstva, policistov in uslužbencev sodišča - pred vstopom v sodno dvorano v Münchnu preiskati in preveriti, ali imajo morda pri sebi orožje.

Zschäpejeva kot gonilna sila
Na zatožni klopi je peterica: 38-letna Beate Zschäpe, 38-letni nekdanji visoki predstavnik desničarske Nacionalne demokratske stranke Nemčije (NPD) Ralf Wohlleben, 33-letni Carsten S., 33-letni Andre E. in 38-letni Holger G.

Prvi trije so obtoženi sostorilstva pri umorih, zadnja dva pa podpore morilski celici NSU. Zschäpejevi grozi dosmrtna ječa, njeni odvetniki pa vse obtožbe zavračajo. Tožilci trdijo, da je bil cilj NSU-ja zanetiti strah med priseljenci, da bi tako začeli zapuščati državo.

Teroristična celica NSU je med letoma 2000 in 2007 umorila deset ljudi, in sicer so jih hladnokrvno ustrelili od blizu. Sprožili so tudi dve eksploziji, v katerih je bilo skupno ranjenih 23 ljudi, in izvedli 15 bančnih ropov.

Skupina - mnogi so prepričani, da je imela še bistveno več članov -, je bila razkrinkana novembra leta 2011, ko sta domnevna preostala člana morilske trojice, Uwe Mundlos in Uwe Böhnhardt, storila samomor. Po njuni smrti je Zschäpejeva, ki so ji mediji dali vzdevek "nacistična nevesta", zažgala skupno stanovanje v Zwickauu na Saškem in se predala policiji. Od takrat je v preiskovalnem zaporu in molči.

Črna pika za policijo
Takrat pa se je zgodba šele začela razpletati. Kot še poroča Anžin, so sledile šokantne ugotovitve o napakah pri preiskavah umorov, ki so jih sprva povezovali z mamili, med osumljenci so bili celo sorodniki žrtev, morilci, ki so žrtve hladnokrvno morili s streli od blizu, pa so se prosto sprehajali po Nemčiji.

Podatki so ostajali nepreverjeni, neizmenjani, uničeni, po mnenju večine je primer prava sramota za Nemčijo. Policija je umore več let pripisovala obračunom znotraj turške mafije, zaradi razkritij pa je nato odstopil prvi mož nemške obveščevalne agencije.

A prišel je še en šok. Zanimanje medijev za proces je ogromno, in čeprav je bilo osem žrtev turškega rodu, ena grškega, ubita pa je bila tudi nemška policistka, so na sodišču spremljanje procesa sprva omogočili le nemškim medijem.

Po tožbi in posredovanju ustavnega sodišča so morali predstavnike medijev, ki si bodo proces lahko ogledali od blizu, izžrebati, začetek sojenja pa so tik pred zdajci zamaknili. Pozornost bo tako namenjena tudi vprašanju odnosa do preiskav nasilja med pripadniki etničnih skupin v Nemčiji.