Je pripadnica mlajše generacije Slovencev, ki živijo na Hrvaškem. In prav vključevanje mladih v delovanje krovne organizacije in slovenskih društev – teh je v sosednji državi 16 – pomeni največji izziv za novo predsednico.

»Prizadevali si bomo, da bo tudi Zveza s svojimi dejavnostmi in predlogi bolj zanimiva za mlade. Ne le za tiste, ki bi se radi učili slovenski jezik in ohranjali slovensko kulturo, ampak tudi za tiste, ki jih zanima gospodarstvo, za tiste, ki bi radi odšli na študij v Slovenijo, ali zgolj po izkušnje. Tako pridobljene izkušnje bi jim koristile po vrnitvi na Hrvaško. »

Drugi večji izziv je, po njenem mnenju, povečati prepoznavnost tako Zveze kot posameznih društev na Hrvaškem v matični domovini. Poleg tega pa je, dodaja Rimanova, potrebno poskrbeti za še boljše povezovanje med društvi. Po zgledu istrskih slovenskih kulturnih društev: »Njihov model sodelovanja in medsebojne podpore bi morala prevzeti tudi vsa druga društva. Zveza pa bo, kolikor bo v njeni moči, pomagala vsem slovenskim društvom, da izpolnijo želje ter zamisli članstva.«

Zveza slovenskih organizacij na Hrvaškem je bila ustanovljena leta 1992 na Reki. In po 22-ih letih se tja zdaj vrača njen sedež. V Slovenski dom Bazovica, kjer poleg društva in enote Inštituta za narodnostna vprašanja, domuje tudi EU Korak, institucija, ki je lahko Zvezi v veliko pomoč pri pridobivanju dodatnih, evropskih sredstev.

Barbara Kampos