Foto: Primorski dnevnik Foto:
Foto: Primorski dnevnik Foto:

Angažirani mladi, ki ljubijo petje in vokalno eksperimentiranje, najrazličnejše žanre, sodoben pristop do glasbe in pri tem nikakor ne zanemarjajo družabno plat. Z revijo Vokalna eksplozija želi mladinska vokalna skupina Anakrousis ponazoriti vse to in dokazati, da je z ustvarjalnostjo vse mogoče. Dvorana kulturnega doma Skala v Gropadi je bila v sredo zvečer dobesedno premajhna za številno občinstvo, ki se je zbralo na letošnji drugi reviji: starši, prijatelji in ljubitelji dobre glasbe so dobesedno napolnili razpoložljiv prostor.

Revijo so člani in članice skupine Anakrousis posvetili sopevcu in prijatelju Andreju Bachiju, čigar življenje je prezgodaj usahnilo pri rosnih šestnajstih letih. »Nikoli ne bomo pozabili tvojega pozitivnega pristopa do sveta, ki te je obkrožal, vsega, kar smo skupaj delili in tvojega nasmeha,« so dejali. Njemu v spomin so zadoneli nežni ritmi venčka slovenskih popevk, ki so se stalno spreminjali in dobivali nove nianse, na primer odločnejše v pesmi Ne grem na kolena Saše Lendero ali pa vesele v že obče znani popevki Cela ulice nori. V hitrem sosledju so pod taktirko Jarija Jarca zapeli medley številnih žanrov, ki je prisotne popeljal v najrazličnejše časovne dobe. Kdo ne bi zaplesal ob razigranih notah bugivugija ali priljubljene La Bamba? Pa še Stand by me Bena E. Kinga, Barbara Ann v šestdesetih letih slavnih Beach Boysev, zimzeleni hit I wanna hold your hand nepozabnih Beatlesov in Thriller Michaela Jacksona. Kot v nekakšni glasbeni igri je marsikateri poslušalec ugibal, za katero pesem gre, bolj pogumni člani občinstva so jo zraven tudi zamrmrali. Morda so prepoznali nepogrešljivo Katy Perry in njeno I kissed a girl ali pa I gotta feeling hip hop glasbene skupine Black Eyed Peas.

Iskrenemu vrtincu pozitivnega elana ni bilo konca, saj je vokalna skupina Anakrousis poskrbela za dragoceno poslastico. K sodelovanju so povabili pevski zbor in jazz band višje srednje šole Conard High School iz mesta West Hartford v zvezni državi Connecticut. Glasba je v tej ameriški šoli pravo poslanstvo. Članstvo si morajo mladi priboriti skozi vrsto avdicij. Solo zbor, ki ga sestavlja petindvajset dijakov med 16. in 18. letom starosti, se je pod vodstvom dirigenta Samuela Euricha predstavil z renesančnimi skladbami, sakralnim petjem in sodobnejšimi melodijami.

Kakovost Conard High Jazz Banda ohranja dvaindvajset izbranih instrumentalistov. Na šoli trikrat letno prirejajo večje jazzovske dogodke. Za sabo imajo bogato serijo nastopov na domačih tleh in v tujini. Glasbene turneje so zanje prava stalnica, ki jih je popeljala v Kanado, Avstrijo, Nemčijo, Švico, Škotsko, Wales, Anglijo, Slovenijo, Italijo itd. Umetniški vodja Scott R. Porter je svojim varovancem pustil prostor, da so z improvizacijami in solo nastopi začinili že tako kvalitetno zasnovan program. Različni odtenki jazz glasbe so dobili še dodatne značajsko začinjene elemente. Nič čudnega, da je cel večer poleg glasbenikov in pevcev v dvorani donelo tudi navdušeno ploskanje.


Več novic na www.primorski.eu