Stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

6. december 2017 ob 10:33 Ostalo

Več Slovenije v zamejstvu in več zamejstva v Sloveniji

Prva seja Sveta vlade RS za Slovence v zamejstvu
Prva seja Sveta vlade RS za Slovence v zamejstvu
Foto: STA/Bor Slana

V Ljubljani je včeraj potekala prva seja Sveta vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na njej so člani sveta predstavili položaj in razvojne možnosti slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Izpostavili so, da avtohtona slovenska narodna skupnost ne uživa vseh pravic, ki jih ima na podlagi mednarodnih sporazumov in nacionalne zakonodaje, vendar pa navkljub temu zaznavajo napredek na področju uresničevanja njihovih pravic. Sklenili so, da si bo Republika Slovenija tudi v prihodnje prizadevala reševati odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in bo nadaljevala vzpostavljati pogoje za oblikovanje skupnega slovenskega kulturno-gospodarskega prostora. Sprejeli so bila tudi izhodišča za oblikovanje programa dela Sveta za prihajajoči petletni mandat.

Minister Gorazd Žmavc je poudaril, da bomo v Sloveniji nadaljevali z aktivnostmi v smeri promocije slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah kot povezovalnega člena, s ciljem regionalnega razvoja in spodbujanja tesnejšega sodelovanja z institucijami v Sloveniji ter v državi, v kateri slovenska skupnost živi in deluje. Dodal je, da si z ohranjanjem kulture in jezika želimo širiti kulturno-gospodarski prostor s poudarkom na mladih.

Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze je povedal, da je poznavanje dveh kultur in dveh jezikov dodana vrednost, ki jo moramo kot takšno tudi promovirati. Slovenska skupnost se sooča s težavami, zato se je potrebno osredotočiti na vprašanji kaj lahko Slovenija stori za slovensko skupnost in kaj lahko slovenska skupnost stori za Slovenijo. Slovenci, ki danes živijo v Italiji, si želijo novih vsebin. Krog tistih, ki čutijo pripadnost slovenskemu narodu, pa se tudi nenehno širi.

Tamara Blažina, slovenska poslanka v italijanskem parlamentu je potek prve seje Sveta ocenila pozitivno. Poudarila je, da dobrososedski odnosi med državama koristijo tudi slovenski skupnosti in da se s krepitvijo položaja Slovenije na mednarodnem prizorišču krepi tudi zavest pri slovenski narodni skupnosti. Glede odnosov med Italijo in slovensko narodno skupnostjo je povedala, da so se odnosi normalizirali, saj slovenska skupnost uspešno nastopa v družbenem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Dodala je, da je novi volilni zakon še daleč od tega, da bi bilo na podlagi njega zagotovljeno zastopstvo v parlamentu, vendar si še naprej prizadevajo za uresničitev tega cilja. Kar bi potrebovali v prihodnje, je še večja prisotnost Slovenije v njihovem prostoru.

Igor Gabrovec, podpredsednik Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine je na kratko povzel že povedano z besedami, da si Slovenci v zamejstvu želijo več Slovenije v zamejstvu in več zamejstva v Sloveniji ter dodal, da se je potrebno povezovati preko konkretnih programov s ciljem preseganja administrativnih meja, saj pod enotnim evropskih klobukom ni izgovora, da se kraji, kjer živi slovenska narodna skupnost, ne bi razvijali. Dodal je, da se politično vzdušje spreminja na boljše. Glede mladih pa meni, da jih je potrebno prepričati z argumentom, da kot del slovenske narodne skupnosti pripadajo uspešni skupnosti.

Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk je izpostavil izredno dobre odnose z deželo Koroško, saj slovenska skupnost napreduje na področjih, kjer si to želi, tako ima tudi nekaj županov slovenskega rodu. Lokalno prebivalstvo čuti, da je prisotnost slovenske narodne skupnosti v njihovem okolju prednost. Trenutno je Avstrija pred izzivom sestavljanja nove koalicije, s katero bo tudi slovenska skupnost vstopila v dialog z upanjem, da se bodo uredila še odprta vprašanja zlasti glede financiranja.

Erika Köleš Kišš, Državna slovenska samouprava, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je izpostavila, da je slovenska narodna skupnost na Madžarskem najmanjša manjšina v tej državi in sploh najmanjša slovenska narodna skupnost v sosednjih državah. Položaj in možnosti slovenske skupnosti na Madžarskem so se izboljšali na podlagi temeljnega zakona, zlasti z vidika, da ima skupnost svojega zagovornika v parlamentu. Pohvalila je zelo dobre politične odnose med Slovenijo in Madžarsko, ki vplivajo tudi na tamkajšnje Slovence. Glede delovanja slovenske narodne skupnosti je povedala, da so bili na kulturnem in šolskem področju narejeni veliki koraki, si pa želijo tako uspešnega sodelovanja tudi na gospodarskem področju, zlasti s ciljem pridobivanja in ohranjanja mladih kadrov na območjih, kjer živi slovenska narodna skupnost in znotraj te.

Več in podrobneje o prvi seji Sveta vlade RS za Slovence v zamejstvu pa v oddaji Sotočja, v ponedeljek 11.12.2018, ob 20.00 na prvem programu Radia Slovenija, Radiu Koper in Radiu Maribor.

B.K.

Ostale zadnje objave