Turbulenca bratu

Napovednik

Trg dela in okolja, v katerem delamo, se dandanes ves čas hitro spreminja. Eno ključnih vprašanj, s katerim se srečujemo vse svoje delovno obdobje, je zagotovo, ali smo za delo, ki ga opravljamo ali bi ga želeli opravljati, že ali še dovolj usposobljeni. Prav zato je nenehno razvijanje svojih sposobnosti, spretnosti in znanj ključnega pomena vse poklicno obdobje. V tokratni Turbulenci se bomo pogovarjali o tem, kako razvijati lastne kompetence in kako jih ustrezno in učinkovito predstaviti.

Beri dalje

Možganska kap

Možganska kap je akuten dogodek, pri katerem je prva pomoč še posebno pomembna. Posledice kapi so lahko zelo hude, veliko pa je odvisno od tega, kako hitra je prva pomoč.

Najlaže prepoznamo človeka, ki ga zadene možganska kap, po znakih, ki jih povzema kratica GROM:

G – govor (nerazumljivo izražanje, nerazumevanje besed),

R – roka (delna ali popolna ohromelost telesa, negibnost udov, motnje občutkov po eni polovici telesa),

O – obraz (asimetrija obraznih potez s spuščenim ustnim kotom, nezmožnostjo zapiranja veke, asimetrija pri nasmehu),

M – minuta (čim hitrejša prva pomoč).

Prva pomoč pri možganski kapi je, da prepoznamo znake možganske kapi iz kratice GROM, nato pa takoj pokličemo številko 112, kajti možganska kap pomeni urgentno stanje v medicini, potrebuje ustrezno oskrbo v ustrezni ustanovi. Obolelega do prihoda reševalcev položimo v določen položaj, ki je odvisen od stanja. Če oboleli prejme prvo pomoč v štirih urah in pol po nastanku simptomov, krvni strdek v ustreznem nevrološkem oddelku zdravniki specialisti še lahko raztapljajo (tromboliza), zato se pri takem stanju vedno mudi. Pri pravočasni prvi pomoči, ko je strdek še mogoče raztapljati in je tako imenovana tromboliza uspešna, se končni izid po kapi lahko močno izboljša, saj mnogi po možganski kapi po njej ne potrebujejo nobenega dodatnega zdravljenja. Če nastanejo delne posledice, jih pacient z nadaljnjo rehabilitacijo največkrat premaga. Kadar pa oboleli prve pomoči ne dobi pravočasno, lahko pride do hujših posledic. Lahko so prizadeti gibanje, govor, čutila, tudi kognitivni procesi, kot so mišljenje, spomin in čustvovanje.

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih v razvitem svetu. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. V invalidnost vodi kar od 20 do 30 % vseh primerov, delno tudi zato, ker številni bolniki k zdravniku pridejo prepozno, saj sami ali njihovi svojci ne prepoznajo simptomov in znakov možganske kapi. Le slabih 30 % bolnikov prispe v bolnišnico dovolj hitro.

Pri možganski kapi torej šteje prav vsaka minuta in nikakor ne smemo odlašati s prevozom bolnika v najbližjo bolnišnico, ki je opremljena z ustreznimi aparaturami ter ima nevrološki oddelek.

Svojo izkušnjo o prebolevanju možganske kapi in življenju po njej pa je opisal naš sogovornik v prispevku Jernej Sluga - Nejc.

Komentarji


Anketa

Imate bolečine v hrbtenici?

Arhiv anket
Vprašajte

Vas zanima kaj o Turbulenci? Vprašajte! Vas zanima kaj o temi prejšnje oddaje? Vprašajte! Vas zanima kaj o temi prihodnje oddaje? Vprašajte! Vas zanima kaj o ustvarjalcih oddaje? Vprašajte! Tu lahko zastavite svoje vprašanje, potrudili se bomo, da vam odgovorimo hitro in natančno.