Turbulenca bratu

Napovednik

So stvari in odločitve, ki bi jih bilo najbolje opraviti ali sprejeti takoj. Pa vendar jih preložimo. Na jutri. Na ponedeljek. Na naslednji mesec. Kaj sploh je odlašanje? Zakaj to počnemo? Kakšni so razlogi za zavlačevanje? Kako prekinemo večno odlašanje? Kdaj pa je prelaganje na poznejši čas lahko celo koristno? Začnemo jutri, v Turbulenci!  

Beri dalje

Spomin in delovanje možganov

Za tvorjenje spomina so najpomembnejša tri različna možganska področja:
Hipokampus - arhaična struktura, ki je globoko v možganih in je najpomembnejša pri procesiranju informacij
Amigdala - del možganov v obliki mandlja poleg hipokampusa, ki je odgovoren za procesiranje čustev in pomaga ohranjati spomin, ki je povezan s čustvi
Cerebralni korteks - zunanja plast možganov, ki v različnih predelih shranjuje večino dolgoročnega spomina.

Kako se oblikujejo in tvorijo spomini

Prva faza se imenuje kodiranje. Če je informacija govorna, jo bomo sprejeli v levem temporalnem režnju. Pri sprejemu nove informacije je potrebna pozornost, sicer gre informacija »skozi eno uho noter, skozi drugo ven«.

Druga faza je shranjevanje ali utrjevanje spomina. Ta proces je lažji, če je povezan z neko informacijo, ki vam je znana, podatki pa se lažje shranjujejo tudi, če so povezani z močnim čustvenim odzivom. Spomin shranjujemo v tako imenovani asociativni skorji višjega reda.

Zadnja faza je priklic. To je mehanizem, s katerim iz skorje prikličemo informacije, ki jih že imamo shranjene. Pri tem se aktivira isti vzorec nevronskih povezav, kot se je v času, ko ste informacijo shranjevali v spomin. Večkrat ko določeno informacijo prikličete v spomin, bolj si jo zapomnimo.

Spomin z leti tudi peša, včasih pa nanj vplivata tudi stres v določenem življenjskem obdobju in depresija. Če imate resne težave s spominom in se vam zdi, da zaradi upada spomina vi ali vaši najbližji ne morete več normalno funkcionirati v življenju, se napotite do specialista. Ta vas bo pregledal, z vami naredil nekaj testov in vam povedal, ali je upad vašega spomina normalno ali bolezensko stanje. Spomin si lahko z določenimi vajami tudi izboljšamo; najboljše je, da svoje možgane čim bolj aktiviramo z učenjem, branjem knjig, reševanjem različnih nalog, rebusov ali križank. Večina komercialnih vaj za utrjevanje spomina pa, kot nam je zatrdil nevrolog dr. Gorazd B. Stokin, razen komercialnega nimajo nobenega drugega dokazljivega učinka.

Comments


Anketa

Kako pogosto slikate selfije?

Poll archive
Vprašajte

Vas zanima kaj o Turbulenci? Vprašajte! Vas zanima kaj o temi prejšnje oddaje? Vprašajte! Vas zanima kaj o temi prihodnje oddaje? Vprašajte! Vas zanima kaj o ustvarjalcih oddaje? Vprašajte! Tu lahko zastavite svoje vprašanje, potrudili se bomo, da vam odgovorimo hitro in natančno.