Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 37 glasov
Ocenite to novico!
Skrito v Himalaji leži čudovito, odmaknjeno kraljestvo, kjer so duhovi pomirjeni, gore svete in le ena večja cesta.
Več stoletij je bil Butan izoliran od preostalega sveta, turistom pa je bil vstop v državo do leta 1974 prepovedan. A zdaj se po poročanju britanskega Daily Maila počasi le odpira javnosti - pa čeprav ima letno še vedno manj obiskovalcev, kot jih dobi perujski Machu Pichu v enem tednu.
A kar Butanu manjka v kvantiteti, nadomesti v kakovosti. Diskretno namreč Butan postaja zvezdniška točka. Igralkama Cameron Diaz in Keiri Knightley ter supermodelu Gisele Bündchen je tu tako všeč, da se stalno vračajo.
Falusi v čast božanstva
Edino letališče v državi je v mestu Paro. Polet je primerno dramatičen, (majhna) letala se tu strmo spuščajo, dobesedno vozijo slalom okoli gorskih vrhov, preden se z nosom naprej spustijo na stezo. Vožnja čez Paro vam daje občutek, da ste Alica, izgubljena v srednjeveški čudežni deželi. Hiše so prebarvane belo, z izrezljanimi živopisanimi okni, na zgornjih nadstropjih se suši seno, z rdečih streh visijo venci čilijev.
Številne hiše imajo na svojih stenah narisane faluse - "v čast božanskega blazneža," pojasnijo vodiči. "Božanski blaznež" je bil budistični svetnik, ki naj bi izgnal demone, tako da jih je udaril po glavi s svojim penisom.
Popotniška skupina na obronkih Para sreča moškega, oblečenega v tradicionalni butanski "gho" - tkano bombažno tuniko, ki se jo nosi z volnenimi dokolenkami -, ki je izstrelil puščico iz aluminijastega loka, uvoženega iz Amerike. Njegova angleščina je presenetljivo tekoča. "Seveda je," se nasmehne. "Vsi tu govorimo popolno angleščino. Naučili smo se je v šoli."
Luksuzni, a retrohotel
Hotel, Uma Paro, je eden iz vrste luksuznih zatočišč, ki jih ima v lasti modna tajkunka Christina Ong. Hotel se ponaša z brezhibno postrežbo in pozornostjo za detajle, po katerih slovijo sestrska posestva, kot sta Parrot Cay na Turks and Caicos ali Uma Ubud na Baliju. Butler vas odpelje do vile v borovem gozdičku nad recepcijo. Sladek vonj gorečega lesa polni ozračje. Sobe so mehko razsvetljene s posodami, napolnjenimi s svečami; orjaška postelja ponuja razglede na neokrnjene razglede po dolini.
V hotelu lahko rezervirate uro joge, se namakate v veliki leseni kadi, kjer vodo segrevajo razžarjeni rečni kamni, ali pa se podate na sprehod v okoliške hribe. 21. stoletje? Kakšno 21. stoletje? Zrak polnijo kačji pastirji, roji metuljev in zvok deroče reke Pa Chu.
V skale ob poti so vdelani tsa-tsaji, lončene posode, oblikovane v obliki minitempljev. Tukajšnja navada je, da če je človek prereven, da bi zgradil polnopostavni tempelj, namesto tega izdela tsa-tsa in ga prinese v hribe. To naj bi mu prineslo srečo in ugled. Butansko življenje preveva budizem, državna veroizpoved tu.
Pogosto boste videli šolarje, ki samoiniciativno pobirajo smeti na poteh do svetih krajev ali pa hranijo potepuške pse, da bi si tako zalužili duhovni ugled. Tak pristop je viden celo v vladi: vsesplošna narodova sreča je zapisana v ustavi in nosi enak pomen kot bruto družbeni produkt.
Na robu modernega sveta
Tržnica v Paru je slikovita in živopisana, polna kupov riža, belušev in čilijev - nacionalna jed, ema datse, je sestavljena iz čilijev, pečenih v jakovem siru.
A tudi v tej gorski kraljevini je tradicionalno življenje ogroženo, še posebej potem, ko so leta 1999 ukinili prepoved televizije in medmrežja. Obnašanje butanske bolj pozahodnjačene mladine začenja trkati z navadami starejših generacij. Naj vas tako ne preseneti, če boste zaslišali Eminemov rap na zvoncu mobitela.
Najuglednejši pesnik Butana, Guru Rinponche, je v 8. stoletju pripeljal budizem iz Tibeta - in to na plečih hitre tigrice. Spustil se je na vrh strmo odrezane pečine, 900 metrov nad dnom doline Para, in preživel tam tri mesece z meditiranjem v jami. Leta 1692 so v pravem inženirskem podvigu zgradili nad jamo samostan, imenovan Taktshang Goemba ali Tigrovo gnezdo. Leta 1998 je pogorel, a so ga ponovno zgradili.
Brez tigrice je vzpon malce težji, dve ure dolg. Na polovici poti je čajnica, pri veličastnem bronastem vhodu v Tigrovo gnezdo pa vas pričaka v škrlat odet menih, ki vas popelje v molilnice, s stenami polnimi religioznih rezbarij. "To je najbolj poduhovljeni kraj v Butanu," vam zašepetajo vodiči.
Zunaj v vetru plahutajo vrvice živopisanih molilnih zastavic. Danes Butan edinstveno koraka po robu med starodavnim in modernim; v 20 letih se bo to ravnotežje spremenilo in kljub precej dragi dnevni turistični taksi, se bo le stežka ognil, da postane postanek na mednarodni turistični poti. Zvezdniki imajo prav. Pojdite v Butan zdaj, preden ga odkrije zahodni svet in preden so skrivnosti dežele razkrite.
Ne verjamem ti prav nč.
Razen, če si podpisal pogodbo o molčečnosti.
Ha ha ha
Razlika med tabo in nekom, ki prebiva v luksuznem hotelu v očeh prebivalcev te države je... hm... precej minimalna, veš.
Enkrat sem na backpakingu po Kitajski srečal eno punco, za katero bi precejšen del Slovencev tekel, da dobi avtogram. Potovala je z neprimerljivo večjim proračunom kot jaz, zanimale so jo pa čisto iste stvari kot mene, do ljudi se je obnašala zelo podobno. Brez marketinške fasade je bila čisto navaden (in zelo dober in inteligenten) človek. That's it. Pa je šlo za zvezdnico svetovnega merila.
Ne rečem, da veliko "zvezdnikov" ni razvajenih pamžev, ampak prav tako si veliko njih želi iti nekam, kjer jih nihče ne pozna in kjer jim ni treba igrati igrice 80% dneva. Treba ločit med tem, kar vidite na ekranu in revijah, ter med resničnim svetom...
Nikoli nisem zastopil, zakaj je treba vse videt, če pa tud Slovenije ne poznate 1%.
Zvezdniki, ki si Butan ogledujejo iz razkošnih hotelov so pa res referenca za popotniške nasvete.