Prebivalci Indije govorijo različne indoevropske jezike (več kot 100 jih je): predvsem hindi in urdu, manj pa bengalski, sanskrtski, pendžabski, maratski, kašmirski, arijski, sindski, asamski, radžastanski, singaleški jezik … Poleg uradnega jezika (hindijščina) ima Indija še 17 narodnih jezikov. Foto: Barbara Gornik, Alen Gazibara
Prebivalci Indije govorijo različne indoevropske jezike (več kot 100 jih je): predvsem hindi in urdu, manj pa bengalski, sanskrtski, pendžabski, maratski, kašmirski, arijski, sindski, asamski, radžastanski, singaleški jezik … Poleg uradnega jezika (hindijščina) ima Indija še 17 narodnih jezikov. Foto: Barbara Gornik, Alen Gazibara
Indija je po prebivalstvu druga največja država na svetu. V njej po podatkih Wikipedije živi 1.049.700.118 ljudi. Foto: Barbara Gornik, Alen Gazibara
Ime Indija izhaja iz besede »Sindhu« - krajevnega imena za reko Ind. Foto: Barbara Gornik, Alen Gazibara

Narodi, ki danes naseljujejo južnoazijsko podcelino, pripadajo različnim rasam, saj so bile v zgodovini na tem delu sveta številne selitve. Indijsko podcelino so tako v najrazličnejših obdobjih naselili Dravidi, Arijci, Mongoli, Arabci, Turki in drugi narodi, ki so tudi sestavni del današnje Republike Indije.

Največ Indijcev hinduistične vere
Hinduistični veri v Indiji pripada kar 80,5 odstotka prebivalstva. Na drugem mestu je islam, muslimanov je namreč 13,4 odstotka Indijcev. Sledi krščanstvo z 2,3 odstotka vernikov. 1,9 odstotka prebivalcev je sikhov, 1,8 odstotka ljudi pa se uvršča med druga verstva, med katerimi sta številčna predvsem džainizem in parsovsko verstvo.

Hinduistično versko izročilo je sad pettisočletnega razvoja. Hinduizem nima ne ustanovitelja ne preroka. Prav tako nima posebne na zunaj urejene cerkvene oblike in tudi ne strogo določene veroizpovedi. Hinduizem poudarek bolj kot načinu življenja daje načinu mišljenja. Gre torej bolj za kulturo kot za vero.

Hinduizem znan po nauku o reinkarnaciji


Hinduizem se tesno prepleta z izročili indijske dežele, z njeno družbeno ureditvijo in zgodovino. Tisto, kar mu omogoča enotnost, je vera, ki se je razvila iz Rigvede in poznejših verskih knjig. Med razpoznavnimi značilnostmi indijske vere je nauk o reinkarnaciji; verovanje, da ob smrti duša vedno preide v drugo telo, dokler se ne reši iz neprekinjenega kroga ponovnega rojevanja.

Hindujci so po svojem prepričanju monoteisti; verujejo v enega Najvišjega Boga - Brahmana, »Popolnega«, ki vlada svetu ob pomoči mnogih nižjih bogov. Hinduizem lahko razdelimo v tri sekte, ki jih predstavljajo bogovi Višnu, Šiva in Šakti, torej v čaščenje treh bogov. Pripadniki hinduističnega verskega izročila sicer častijo tudi druge pomembnejše bogove, kot na primer Brahma stvarnika, Stvarnika Ganeša, boga-slona, Hanumana, boga-opico, in Surja, boga sonca.

Indija je že od nekdaj dežela kast
Hindujska družba je že od vsega začetka razdeljena na štiri kaste: duhovnike (brahmine), plemiče (kšatrije), trgovce in kmete (vaišije) ter ročne delavce (šudre). Pozna tudi izvržence oz. ljudi, ki ne spadajo v noben razred. Kaste so razdeljene še v več podrazredov, vsak od njih svojim pripadnikom nalaga določene dolžnosti. V preteklosti so kaste ljudi delile tako intenzivno, da so bile prepovedane mešane poroke in denimo celo druženje ob kosilu.

Popotnika Barbara Gornik in Alen Gazibara sta slikovitost indijskega prebivalstva in njegovih ver ujela v fotografski objektiv tudi s portretiranjem ljudi, med katerimi, kot rečeno, prevladujejo Hindujci.

Tekst: Marjetka Nared
Foto: Barbara Gornik in Alen Gazibara