Vaša ocena: 
Ocena 1,7 od 48 glasov
Ocenite to novico!
Zvijajoče se lovke se vam ovijajo okoli jezika in vam zdrizasto polnijo usta - mikavno? Ena ljubših korejskih jedi nedvomno je nepozabna kulinarična izkušnja.
Prav spolzke, tipajoče, s priseski posejane lovke so tiste, ki vabijo neustrašna usta k živim mehkužcem, navadno postreženim s sodžujem (riževim vinom).
Za hobotnične "devičnike", pa tudi za veterane, je občutek, ko se živa žival ovija okoli obraza in jezika med bojem za svoje življenje, lahko hkrati mamljiv in grotesken. To je velik del privlačnosti jedenja žive hobotnice. Kar pa se tiče okusa, hobotnica sama je presenetljivo blaga - namočena v mešanico sezamovega olja in slane omake, pa kar poka od močnega okusa.
Živa hobotnica, ali san-nakji, je že dolgo priljubljena priloga za Korejce, še posebej ob pijači. Šele v zadnjih letih je zdrizasta delikatesa zaslovela še med tujci. Za svoj legendarni status se ima zahvaliti predvsem zloglasnemu prizoru iz korejskega filma šoka, Stari (Oldboy, 2003), v katerem si igralec Čoi Min Sik nabaše celo hobotnico v usta in jo neusmiljeno žveči med kovanjem maščevanja.
Slavna restavracija s hobotnicami
Ena najbolj znanih seulskih restavracij za žive hobotnice je Gasiri. Poleg osmih uradnih podružnic pa je Gasiri navdahnil tudi številne posnemovalce, ki nosijo isto ime. "San-nakji je odličen vir železa," pove lastnik Gasirija Eun Hi Sohn. "Ima antioksidantski učinek na jetra."
Čeprav san-nakji pogosto tam navajajo kot vrsto lignja, pa z osmimi lovkami dejansko sodijo v družino hobotnic - srednje velikih, dolgolovkastih hobotnic, če smo natančni.
43-letni Eun, ki je prvo restavracijo Gasiri odprl pred desetimi leti, zavrača stališče, da po živih hobotnicah povprašujejo le "adžusšiji" (starejši korejski moški), ki iščejo sprostitev po službi. "Pri nas imamo poročne sprejeme, pa tudi fantovščine," zatrjuje Sohn. "San-nakji je priljubljen tudi za večje družinske večerje."
53-letni Džin Hjung Ču, redna stranka Gasirija, pa pove, da je jed dobra kot prigrizek ob alkoholu, ker da ni mastna in ima edinstven, svež okus. "Jesti jo morate s surovim česnom in doendžangom," predlaga Sohn, ki ob tem dodaja, da lovkam ne ugaja vonj česna, in jih zato odvrne od tega, da bi se prilepile na vaše grlo.
V spodnjih videih si oglejte CNN-ov prispevek na to temo in sloviti prizor iz filma Stari.
K. S.
muslimi se nam čudijo ker uživamo u prasetini in pivu, mi se njim čudimo ker tega nočejo - in zdej se mormo zarad tega (in par drugih malenkosti kot so ženske obleke in podobno) gledat preko nišana? pa sej ni čudno, če pojde vse skup u maloro...
Zavedati se je treba, da imajo vsi plenilci neke vrste inteligenco, ker se lova priučiš, dobivaš izkušnje. Vedno moraš biti pametnejši od plena. Jesti travo, ki raste povsod okoli tebe pač ne zahteva koordinacije giba in sledenje plena.
Samo človek je preveč egocentričen, da bi spoštoval živali, v vsem vidi samo hrano in svojo superiornost.
nobene
je pa narobe to da nekateri uživajo v smrtnih mukah živali ki jo ubijajo
to pa je narobe
ker od uživanja ob smrti živali ali pa človeka, le ni tako velike razlike
Sicer pa kdo ste vi, da boste odločali kaj je bolano jesti in kaj ne? Vas je kdo postavil v položaj da lahko o tem odločate? Vam je kdo izbrisal vse dosedanje znanje in vse dosdeaj priučene in vsiljene družbene norme, da ste poplnoma "očiščeni" in zaradi tega nepristranski ter lahko o tem odločate? Nekako dvomim, ker delujete kot neki kvazi moralisti, ki dlje od zidov ki jih postavlja naša nizkotna družba ne vidite... Namesto da bi pokukali tudi čez te zidove...
Po naših vrednotah pa je ravno kontra. Zato pravim, da naj ljudje raje širijo obzorja, kot pa da obsojajo nekaj na drugem koncu sveta, le tega pa sploh ne poznajo, itd. Ljudje kar mislijo, da kar so naše vrednote, kar je naša kultura, to je edino sveto in pravilno!
PS: ko bi vedel kaj vse se poje še živo... Žuželke, potem japonci neko ribo popečejo živo in ko jo neseš u usta, mora še migati, opičje možgane, itd... Da potem sploh ne omenjam da živali odirajo žive iz kože, da je meso okusnejše, itd...
Isto je ko druge kulture jedo pse, hobotnice, tarantele, itd.
Malo si razširite obzorja in ne bodite tako zadrgnjeni!
Seveda pa bi naj bil človek malce bolj pameten in "človeški", zato bi se lahko čim manj preseraval s takšnim početjem. Po drugi strani pa je tudi zgražanje svetohlinsko, je kdo že videl proces v klavnici ? (tudi ves proces od rojstva, bivanja v hlevu in transport ni ravno vzpodbuden).
2. ni pa humano jesti žive hobotnice
glede prvega argumenta, končni rezultat je isti, mrtva hobotnica v tvojem želodcu.. mrtvi hobotnici je vseeno, koliko je trpel apred tem.. poleg tega pa je tisto s piščancem zelo dobra primerjava, glede na vse tiste "procesirane" mesnine, s katerimi se v tovarnah nič kaj humano ne ravna - so le dokaz, da gre za isto stvar (le da končni uporabnik tega ne vidi in ima lahko mirno vest)
humano pa ni jesti žive hobotnice.. mogoče pa tudi sploh ni humano jesti meso..je pa povsem naravno
osebno ne bi probal, se spomnim prizora iz oldboya, neprijetno je že gledati.. sicer pa nisem vedel, da je oldboy trilogija.. najs..bo za pogledat
1. Soju - sodžu (소주) ni riževo vino ampak žgana pijača, kot neka vodka narejena iz kakršnega koli že škroba, dostikrat je pač ta škrob ravno riž. Riževo vino je "makgoli" (막걸리).
Soju se pije praktično pri vsakem Korejskem obroku (večerji) v restavraciji. Na splošno je pijača nagravžna, kot neka vodka slabe kvalitete. Soju je eden izmed razlogov zakaj so na vino v Koreji carine nekje med 150% in 200%, (tudi na ostali uvožen alkohol je podobno) kajti drugače bi veliko ljudi to po mojem nehalo pit.
2. Tipični starejši moški se imenuje adžoši (아저시). In res take zadeve, kot tudi pasje meso jedo tipično oni, mlajši pa so veliko bolj zahodnjaško usmerjeni in posegajo po McDonaldsu itd.
Čeprav je Korejska kulinarika manj poznana kot Kitajska ali Japonska, je po mojem mnenju ena najboljših. Nakdžija pa osebno v svojem času bivanja v Koreji nisem nikoli probal.
@Nikec3
Lahko jim še tako razlagava, pa ne bodo razumeli, ker se nočejo znebiti plašnic. Škoda časa.
No, v ZDA so šli še korak dlje. Verjetno je že marsikdo videl na komercialki šov "fear factor", ko zgolj za zabavo gledalcev tekmovalci goltajo vse mogoče žuželke, črve, na pol izvaljene race, z usti prijemajo na desetine podgan, s katerimi so prekriti in podobno. Nekaterim se morda to zdi zanimivo in celo zabavno, a v resnici je z eno besedo - bolano!
Dekadenca je pravi izraz za to, res. Ampak bolj malokdaj prinese kaj zdravega in optimističnega za razvoj človeka in družbe.
Bedni ljudje. In tudi bedno napisan članek.
Pa tale tale hobotnični fetiš ni samo kulinarični, ampak je prisoten tudi v spolnosti.
Ti ki to žrejo in ti ki temu namenjajo svoje simpatije...
Podobno je žretje možgan žive opice, ki ji odbijejo zgornji del lobanje....
Menda kitajci žrejo človeške zarodke.... tako za pomlajevanje in zdravje.... fejst ne bodo rekli nekateri.... V afriki je celo predsednik neke države jedel surova jetra svojih političnih nasprotnikov ...super še bolj okusno.... bogsivedi kakšna morajo biti kaj jetra alkoholika, ko so tako lepo napihnjena in prepojena s šnopcom... mljask mljask....
ma se sploh zavedate komentatorji bedasti v kakšni dekadenci sodelujete.... najbrž ste zamudili 80 let zgodovine... Da nunzio je v Riješki republiko počel podobne stvari... kanibalizem, umori med seksom, stotine kilogramov kokaina... pšitje krvi...
Super boste rekli... ja seveda ...me prav zanima kdo bi užival če bi bil on sam na jedilniku, ko bi mu s skrhanim nožem jajca rezali...ker prašniki polni adrenalina morajo sploh bit slastni...
ma mislim ... beda od folka in od novinarjev da sploh objavljajo s takim entuziazmov bedne dosežke bolanega človeškega uma...
Kako to, da zadnje čase predstavljate vedno več izprijenosti in jih prepakirate v neki svetovljanski, trendovski, kulturnoelitistični blišč?
Vse še naredite zelo površno, z osnovnošolskim obvladovanjem tujih jezikov in s približno takšno splošno razgledanostjo.
Kaja se je lotila obsezne tematike, ki se ji rece korejska kulinarika, krasno.
Ne vedoc, da bo za njeno spoznavanje najverjetneje potrebovala vec desetletij, jo je v klasicnem, vedno ponavljajocem se sienenovskem slogu, tebinicmeninic, popljuvala. Krasno. Vnovic.
Civilizirani ljudje, ki zmorejo lociti resnicnost od fikcije, in premorejo sposobnost dojemati nebarbarske kulture z izredno razvito kulinariko in zavidajoco stopnjo civilizacije, za razliko od sienenvanabijevskih pljuvacev vedo, da je nakji glavonozec, ki mu v lepi slovenscini pravimo sipa.
Gotovo poznajo tudi se kaksno lepo slovensko skovanko za besede, ki se pojavljajo v tem skropucalastem sestavku.
Ampak. Komu mar za to?
Obvezno si poglejte še ostala dela trilogije, Sympathy for Mr. Vengeance (meni najljubši) in Sympathy for Ms. Vengeance.
Bi pa sam tole specialiteto z veseljem preizkusil, če bi bil kje v bližini.