Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 27 glasov
Ocenite to novico!
Najsijajnejša bitja, kar jih je Nui Davis videla kot otrok, so bila vaška dekleta, ki so si našla tuje može, ki so nato v svojih zahodnjaških opravah tamkajšnjim otrokom delili sladkarije.
"Zame so bile kot princese," pove. "Te slike so se mi vtisnile v spomin in nekega dne sem si zaželela, da bi bila nekoč tudi jaz ena izmed teh dam."
Danes, pri 30 letih, Nui živi s svojim možem Josephom Davisom iz Kalifornije v klimatizirani hiši s tremi spalnicami z dovozom in košem za košarko, hiša pa je obdana s cvetličnimi gredicami in negovano trato. "Moja družina mi ves čas govori, pa jih imaš, zdaj imaš svoje sanje," razlaga. A v nasprotju s številnimi drugimi tujimi možmi 54-letni Davis svoje žene ni odpeljal domov, ampak se je raje odločil, da si svoj dom ustvari na severovzhodu Tajske, v pokrajini, znani kot Isan.
Zahodne ženske? Preveč mnenj imajo.
Davis je del rastoče populacije skoraj 11.000 tujih mož na tem območju. Privabijo jih nizki življenjski stroški, umirjen ritem vsakdana in eksotičen sloves tajskih žensk - ki za zahodnjake, ki iščejo azijske partnerice, zvenijo že skoraj kot blagovna znamka. "Tajske ženske v veliki meri spominjajo na Američanke pred 50 leti," razlaga Davis. Preden so odkrile svoje pravice ter postale "trmaste in polne mnenj". "Ženske zdaj vedo, da so enake, zato razmerje ni tako sproščeno in spokojno kot med Američanom in Tajko," nadaljuje Davis, upokojeni mornariški častnik in dvakratni ločenec.
Domov tujcev tu ni težko prepoznati - imajo debele zidove in strehe, pokrite z opečnato rdečimi strešniki. So kot otoki izobilja, posejani med manjšimi, revnejšimi hiškami njihovih novih sosedov in priženjenih sorodnikov. Mešani pari so pogosti na ulicah in tržnicah Udon Tanija. Ena izmed ulica, na kateri se zahodni moški zbirajo ob pijači in jedači, je znana kot "Ulica tujega svaka".
Mešani zakoni v porastu
"V Isanu so vasi, ki jih skoraj v celoti sestavljajo tuje hiše, kjer je celotna vas praktično ena sama skupnost domov, ki so jih kupili tujci za svoje tajske gospe," pove Phil Nicks, avtor knjige Ljubezenski podjetniki: Medkulturna dogovorjena razmerja na Tajskem (Love Entrepreneurs: Cross-Culture Relationship Deals in Thailand). Isan je eden najrevnejših delov države, od koder prihaja večina najmanj plačanih delavcev v Bangkoku, in dom številnih žensk, zaposlenih v industriji zabave v prestolnici.
Nekatere izmed najzgodnejših tajsko-ameriških porok so bile sklenjene v Udon Taniju, ki je bil v 60. letih med znova krepi. "Na severovzhodu, kjer je ta fenomen najbolj očiten, velika večina tamkajšnjih žensk išče tujega fanta ali moža in mislim, da so lahko nekatere izmed njih precej odločne in agresivne pri tem iskanju tujca," razlaga Nicks.
Tajke v lovu za statusom
Številne zakone krhajo razblinjena previsoka pričakovanja in več kot polovica se jih konča z ločitvijo. Medtem ko moški - številni med njimi so upokojenci, ki živijo od pokojnin in so razočarani nad svojim zakonom ali življenjem doma - pogosto iščejo čustveno navezanost, ženske navadno bolj motivira finančna plat.
"Za nekatere gospe se vse vrti okoli denarja," razlaga Prajon Tavon, upravitelj mednarodnih poslov v tamkajšnji bolnišnici, ki dela kot terapevtski svetovalec za mešane pare. "Poročanje je postalo prej posel kot ljubezen. Ljudje si želijo izboljšati svoj socialni status. Včasih te ženske porabijo možev denar, vsega, njega pa odrežejo. Veliko je takih primerov."
Čeprav so številni moški upokojeni in živijo od stalnega dohodka, pa se od njih pričakuje, da pomagajo preživljati razširjene družine svojih žena. "Ko se poročiš na Tajskem, se poročiš z vso družino, s celo vasjo," pravi Prajon. "Ženska pogosto to pričakuje, a moški tega ne razume."
Starost ni dejavnik
Zdi se, da je manj pomislekov glede starostnih razlik, saj so številni ženini v svojih 50. ali celo 60., 70. letih. "Starost tu ni ovira," pove Davis. "Če se v Ameriki poročite s 24 let mlajšim dekletom, vas bodo vsi gledali in opravljali. Tu to ni težava. Dogaja se vsakodnevno."
Pri 63 letih je Dennis Sorensen, upokojeni učitelj matematike, 32 let starejši od svoje žene Penape, ki jo je spoznal pred osmimi leti na plaži. On večino svojega časa preživi ob gledanju ameriške televizije prek satelita in peki hamburgerjev, a pravi, da se trudi po najboljših močeh osrečevati svojo ženo in njeno družino. Pomaga ji vzgajati njeno najstniško hčer iz prejšnje zveze in njunega dve leti starega sina.
"Prilagajanja so potrebna," prizna Sorensen, za katerega je to prvi zakon. "Zgodilo se je že, da mi je zmanjkalo denarja in nisem mogel skrbeti za vse, kar je povzročilo manjše krize, a sva vse premagala najbolje, kar znava."
Ena izmed preprek je jezik, saj se le malo tujcev nauči tajščine. "Angleško ne znam govoriti preveč dobro, lahko pa živim z njim vrsto let," pove gospa Sorensenova po tajsko. "Včasih, ko je zelo razburjen, ne razumem, o čem govori, a razumem ton in preprosto odkorakam stran." Nato pa doda v angleščini: "A mislim, da je Dennis dober - dober, da skrbi za mojo družino, da skrbi za mojo hčerko, da skrbi za vse namesto mene. Prej nisem imela ničesar. A zdaj imam dom, imam avto, delam ne, samo doma sem in skrbim za svojega otroka."
Vse razen ljubezni?
Zakon s tujcem je postal v Udon Taniju nekaj tako pogostega, da je izgubil večji del zaznamovanosti in številna dekleta delijo sanje Davisove o tem, da bi postale princese. "Videti je precej dobro in videti so precej srečni," meni 30-letna Rojjna Udomsri, ki je poročena s Tajcem.
"Imajo denar, ki ga lahko zapravljajo, in lahko gredo kamor koli hočejo." A dodaja, da ima pomisleke: "Ne vem, ali so zares srečne. Bili so časi, ko sem si želela imeti dobro življenje kot one, a ne morem živeti s človekom, ki ga ne ljubim. Z nekom, ki ga ljubim, pa lahko preživim vse nadloge skupnega življenja."
Kakorkoli že, tudi če kdo verjame v večno ljubezen, ali ni statistično malo verjetno, da bo tvoj soul mate živel v radiusu 50km od tvojega doma, več ko hodiš po svetu več je možnosti, da ga/jo najdeš.
Sam verjamem, da je mogoče imeti kakovostno dolgtrajno zvezo, vendar je potrebno v to vlagati. A family that plays together stays together pravijo Američani.
V kar dvomim, je dolgoročna predanost monogamiji, vsaj na moški strani. Genetski ustroj nam diktira, da poskušamo svoj DNK raztrositi na čim več koncev in krajev, da povečamo verjetnost nadaljevanja genetske linije. Kar seveda ne pomeni, da je treba varati svoja dekleta in žene, nasprotno.
Po letih skupnega življenja gotovo moški nismo edini, ki si med seksom v glavi ustvarjamo fantazije. Če se je par o tem zmožen odkrito pogovarjati in podpirati fantazije je lahko monogamija dovolj. Najboljši indikator kakovosti odnosa je morda ravno frekvenca in kakovost spolnega življenja para.
:) Ja, jaz sem pa polpismen :)
i]Enkrat mi je en modri starejši gospod rekel, da je žena najdražja ku*ba v življenju.
Ta gospod ni imel ničesa privlačnega na in v sebi in s tem ni bil sposoben spoznati pravo žensko ob kateri je življenje, s vsemi svojimi tegobami, res lepo.
Ti podatki so bolj tko. Nobene sreče ne vidim v zakonu, ki obstaja, čeprav zakonci niso niti približno srečni. Mislim, da je bolje razdreti 54,8 zakonov in poskusiti iti na bolje kot pa vztrajati v nekem zakonu čeprav te ubija. Da sploh ne omenjam, da se verjetno v Indiji oz. podobno ni dovoljeno ženi ločiti. Še lastna družina jo ne bi sprejela nazaj.
Takših bedarij pa še ne. Z nekom si skupaj 10 let, še iz časov, ko ne ti in ne partner nista imela denarja, ko se nikomur niti sanjalo ni koliko bo kdo kdaj imel in potem ti poroko označiš kot neko finančno naložbo? Daj idi rajš na pir.
Zahodne ženske so očitno res postale presitne in preveč samostojne.....
"Naše" materialistke, in drugačnih deklet kot materialistk skorajda ni, ker so jih mediji in okolje sprogramirali v potrošništvo, so drugačne. Četudi bi lahko tudi brez poroke za denar živele spodobno, vse svoje napore usmerijo v iskanje takega partnerja, ki jim bo omogočil življenjski stil, ki presega tistega sosedove Joži.
Vse si povedal kaj se povedat da. Bravo.
Enkrat mi je en modri starejši gospod rekel, da je žena najdražja ku*ba v življenju.
japajade, spet nekdo, ki je šel v življenju najdlje do Trsta sodi o neevropskih kulturah. Če se v čem "naša" in tajska kultura razlikujeta je to v pojmovanju družine in skrbi za starejše. Na Tajskem podeželju ni pokojnin, stari ljudje so dobesedno odvisni od svojih otrok in otroci po pravilu zgledno, pač po svojih močeh, skrbijo za svoje starše.
Tovrstni zakoni so odlična ideja, obe strani sta zadovoljni, če se le zakonca med seboj spoštujeta. Ljubezen oz. zaljubljenost je biokemični proces, zmešnjava v možganih, ki po 3-12 mesecih popusti, nato nastopi zoper realnost in samo na osnovi zaljubljenosti dolgoročno odnos ne more obstati oz. je mizerna eksistenca.
Tajskim dekletom in ženam lahko očitamo materializem, ampak ali je tu kaj drugače? Ne, pri nas je še hujše, ker je materializem tajskih deklet in žena eksistenčna nujnost, poroka s premožnim tujcem je pogosto edini način, da družini ni treba do pozne starosti garati na riževih poljih in živeti v strahu, da bo prišlo do kake bolezni.
"Naše" materialistke, in drugačnih deklet kot materialistk skorajda ni, ker so jih mediji in okolje sprogramirali v potrošništvo, so drugačne. Četudi bi lahko tudi brez poroke za denar živele spodobno, vse svoje napore usmerijo v iskanje takega partnerja, ki jim bo omogočil življenjski stil, ki presega tistega sosedove Joži.
Pri "nas" gre za tekmovalnost na vaški ravni in legalno prostitucijo, ki naj bi omogočila lifestyle, kot ga kažejo na televiziji. Emocije so nepomembne, prenese se vse, tudi nasilje, samo da je denar. Na Tajskem, ne glede na eksistenčno nujnost poroke s tujcem, ni tako črnobelo, ta dekleta ne gledajo samo na denar, dogovorjene poroke so tradicija in dvakrat premislijo, enkrat se poročijo, denar ni edini merodajen faktor.
Tako pri nas kot tam obstajajo izjeme, ampak načelno je poroka danes oblika legalne prostitucije, in če primerjam kaj dobim za svoj denar tu in kaj na Tajskem, potem dileme ni, Tajska je bistveno boljša tako glede materiala za poroko kot prostor za življenje.
iz sskj:
"vrednôta -e ž (ó) čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost: doživljati, ohranjati, priznavati vrednote; družbene, osebne vrednote; estetske, moralne vrednote; ljubezen, resnica, svoboda in druge vrednote "
res je, razlicni ljudje imajo razlicne vrednote...lahko pa govorimo o nekih vrednotah, katerim daje prednost vecina...saj te vrednote diktirajo kaksna je druzba
primer: vrednota ekstremisticnega muslimana je bog in jihad in za nekatere tako tako visoka da je visje na lestvici od njegovega lastnega zviljenja, potem vzame bombo ali letalo in se raztreli sredi gnezda "nevrenikov" v imenu jihada...
za nekoga je najvisja vrendota denar in lahko za to zanemrari druzino alisvoje lastno zdravje
za nekoga je najvisja vrednota druzina in zanemari svojo kariero ter tako ostane na istem delovnemmestu celo zivljenje brez da bi poskusal priti visje
itd itd
vrednote vecine narekujejo izgled nase druzbe..
recimo v kapitalizmu je visoka vrendota denar in nemalokrat smo prica primerom ko se zaradi zasluzka zanemari pravicnost, ki je pa za nekoga spet lahko najvisja vrednota in mu denar pomeni manj...
skratka, dragi skippy, o vrednotah se brezproblema govori....in cisto jasno je kaj so vse lahko vrednote, se pa seveda razlikujejo od druzbe do druzbe, od posameznika do posameznika...
za ta tajska dekleta iz clanka recimo, predstavljaja denar vecjo vrednoto kot resnicna ljubezen, medtem ko za zahodne upokojence predstavlja mlado zensko telo vecjo vrednoto kot resnicna ljubezen....
:D
enim gre za denar, drugim za mlada telesa...
sj konc koncev oboji dobijo kar zelijo, vprasnje pa je, ce to prinese kajvec kot morda le trenutek srece
takse so pac vrednote v tem norem svetu kapitalizma in globalizacije
Samo nebi se rad znašel v koži tehle gospodov, ko bo njihov denar potreben za lastno oskrbo v kakšnem "domu za starostnike" ... karkoli že to pomeni v Chiang Maiju .... tudi zlate zobe mu bojo populili....