Azija
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 31 glasov Ocenite to novico!
Mount Everest
Mount Everest, najvišja gora sveta, je "prilezla" do 8848 metrov nadmorske višine.

Dodaj v

Osemtisočaki - kamor si upajo le najpogumnejši

Skoraj na nebu
27. januar 2008 ob 09:15
Ljubljana - MMC RTV SLO

Najvišje gore so že od nekdaj burile domišljijo in predstavljale izziv, osvojili pa so jih le najvztrajnejši, pogumni in tisti z največ sreče.

Zaradi svoje višine in ugleda, ki ga predstavlja "klub osemtisočakov", so med vsemi najvišjimi gorami sveta ravno te vedno najbolj mikale alpiniste in posledično zahtevale največ žrtev. Osvajanje osemtisočakov (in drugih najvišjih vrhov na svetu) od človeka ne zahteva le za večino nepredstavljivega telesnega napora, ampak tudi psihično pripravljenost, ki je pogosto preizkušana do skrajnih meja.

Vsi osemtisočaki ležijo v Aziji, v Himalaji oziroma Karakorumu. Natančno višino gora je težko izmeriti, še posebej pri gorah, ki so zelo oddaljene od morja. Tako ni znana niti natančna višina Mount Everesta, ki se giblje med 8844 in 8850 metri. Višina gora se meri po njihovi višini nad morsko gladino. Alternativa takemu merjenju bi bilo merjenje višine gora nad okolico, vendar ni natančne definicije, kaj je to "okolica". Če bi vpeljali takšno merjenje višine gora, bi bile med kandidatkami za najvišjo goro na svetu Mount McKinley, Mount Kilimandžaro in Nanga Parbat.

T. V.

Mount Everest
Prvi, ki mu je uspelo osvojiti streho sveta, je bil 29. maja 1953 Novozelandec Edmund Hillary s svojim šerpo Tenzingom Norgayjem. Mount Everest, del himalajske verige na meji med Kitajsko in Nepalom, je med številnimi alpinisti, ki so jo hoteli osvojiti, zahtevala več kot 200 žrtev. Tibetansko ime za goro je Čomolungma ali Qomolangma (v prevodu to pomeni "Mati vesolja" oziroma "Boginja mati Zemlje"). Krajevno ime gore je Deodungha ("Sveta gora"). Leta 1960 je nepalska vlada gori dala njeno uradno nepalsko ime Sagarmatha ("Boginja neba"). Leta 1865 pa je Britanec Andrew Waugh gori dal njeno angleško ime Mount Everest. Foto: EPA
K2
Druga najvišja gora na svetu, 8611 metrov nadmorske višine, K2, se dviga na meji med Kitajsko in Kašmirjem pod upravo Pakistana. Na goro se je mogoče povzpeti le s pakistanske strani, saj je njena kitajska stran nedostopna. Kitajsko ime za K2 je Čogir, znana pa je tudi kot gora Godwin-Austen, Lamba Pahar, Dapsanga in Keču ali Ketu. Po več neuspešnih poskusih je goro 31. julija 1954 prva osvojila italijanska odprava pod vodstvom Ardita Desioja, člana odprave, ki sta dejansko prva dosegla vrh, pa sta bila Lino Lacedelli in Achille Compagnoni.
Kangčendžunga
Kangčendžunga je z 8.586 metri nadmorske višine tretja najvišja gora na svetu in najvišja v Indiji ter druga najvišja v Nepalu. Ime gore v prevodu pomeni "Pet zakladov snega", saj jo sestavlja pet vrhov, štirje med njimi so višji od 8450 metrov. Zakladi predstavljajo pet božjih skladišč za zlato, srebro, dragulje, žito in svete knjige. Glavni vrh z 8586 metri je najvišji, po višini pa mu sledijo zahodni (8505 metrov), osrednji (8482 metrov) in južni (8494 metrov) Kangčendžunga ter Kangbačen (7903 metrov). Do leta 1852 je Kangčendžunga veljala za najvišjo goro sveta, a so meritve britanskih geodetov iz leta 1849 pokazale, da ta čast pripada Mount Everestu. 25. maja 1955 sta se na goro prva povzpela George Band in Joe Brown iz britanske odprave. Ta je spoštovala prepričanja okoliških prebivalcev, ki verjamejo, da je gora sveta, zato so se ustavili nekaj korakov pred njenim vrhom. Večina odprav je od takrat spoštovala to tradicijo.
Lhotse
Četrta najvišja gora, 8516 metrov visoka Lhotse, je z Mount Everestom povezana z Južnim gorskim sedlom. Več kot 8000 metrov v višino sta poleg najvišjega, glavnega vrha dosegla tudi Srednji (vzhodni) Lhotse (8414 metrov) in Lhotse Šar (8383 metrov). Leži na meji med Tibetom (Kitajska) in Nepalom. Ker je vrh gore le 610 metrov nad Južnim gorskim sedlom, ima med vsemi osemtisočaki najmanjši (topografski) ugled. Kljub temu je gora dramatična, za kar je poskrbela njena velikanska južna stran. Ta je bila prizorišče številnih neuspelih poskusov vzpona in le nekaj sestopov, med njimi naj bi tam (nepreverjeno) sestopil Tomo Česen. Glavni vrh gore sta prva 18. maja 1956 osvojila Švicarja Ernst Reisse in Fritz Luchsinger, 31. decembra 1988 pa je poljskemu alpinistu Krzysztofu Wielickemu uspel prvi zimski vzpon na Lhotse.
Makalu
Na meji med Nepalom in Tibetom, 22 kilometrov vzhodno od Mount Everesta, se dviga peta najvišja gora na svetu Makalu. Osamljen vrh v obliki štiristrane piramide ima dva opazna stranska vrhova; okoli tri kilometre oddaljen Kangčungce ali Makalu II (7678 metrov) in okoli pet kilometrov oddaljen Čomo Lonzo (7804 metrov). Na goro sta se 15. maja 1955 prva povzpela Lionel Terray in Jean Couzy iz francoske odprave. Makalu je eden od najtežjih osemtisočakov in na splošno velja za eno od gora, na katere se je težko povzpeti. Razvpita zaradi strmih vrhov in kot noževo rezilo ozkih gorskih grebenov, ki so povsem odprti elementnom narave, Makalu ostaja edini vrh v Nepalu, ki ga še nihče ni preplezal v težkih zimskih razmerah.
Čo Oju
Turkizna boginja (tibetansko ime za Čo Oju), 8201 meter visoka šesta najvišja gora na svetu na meji med Kitajsko in Nepalom, je od Mount Everesta oddaljena 20 kilometrov. Za Annapurno, Mount Everestom, Nanga Parbatom in K2-jem je bila Čo Oju peti osvojeni osemtisočak, ko so jo 19. oktobra 1954 osvojili Avstrijca Herbert Tichy in Joseph Jöchler ter šerpa Pasang Dava Lama. Zaradi bližine poledenelega prehoda Nangpa La in splošno zmernih pobočij na standardni severozahodni poti imajo alpinisti Čo Oju za najlažje osvojljivega osemtisočaka.
Daulagiri
Bela gora ali Daulagiri v Nepalu je s svojimi 8167 metri nadmorske višine trideset let po tem, ko jo je odkril zahodni svet, veljala za najvišjo goro na svetu. Danes zaseda sedmo mesto med kraljicami višav, ki se vzpenjajo visoko v nebo. Dviga se več kot 7000 metrov nad sotesko Kali Gandaki, od katere je oddaljen okoli 30 kilometrov, in leži nasproti še enega osemtisočaka Annapurne. Tako južna kot severna stran Daulagirija sta velikanski in se vzpenjata več kot 4000 metrov od svojega vznožja. Prvi so se na goro 13. maja 1960 povzpeli Kurt Diemberger, Peter Diener, Ernst Forrer, Albin Schelbert, Njima Dordži in Navang Dordži, člani švicarsko-avstrijske odprave.
Manaslu
Manaslu oziroma "Gora duha", znan tudi kot Kutang, se nahaja v nepalski Himalaji. S svojimi 8156 metri velja za osmo najvišjo goro na svetu. Dolgi gorski grebeni in ledeniki ponujajo dostope na goro z vseh smeri in dosežejo vrhunec na vrhu, ki se strmo vzdiguje nad okoliško pokrajino. Goro sta prva osvojila Tošio Imaniši in Gjalzen Norbu, člana japonske odprave, 9. maja 1956.
Nanga Parbat
Nanga Parbat, "Gola gora", v Kašmiru pod upravo Pakistana, je z 8126 metri osma najvišja gora na svetu. V prvi polovici 20. stoletja je veljala za najbolj smrtonosno. V drugi polovici prejšnjega stoletja je zahtevala manj žrtv, a še vedno pomeni enega težjih vzponov. Na južni strani gore je Rupalska stena, ki velja za največjo steno na svetu (od svojega vznožja se dviguje neverjetnih 4600 metrov) in je bila leta 2005 prizorišče poskusa vzpona in reševanja ter "ponovnega rojstva" slovenskega alpinista Tomaža Humarja. V 30. letih 20. stoletja je gora postala znana kot "nemški vrh", saj se je nanjo poskušalo povzpeti največ Nemcev. Tistega leta je K2 veljal za "italijansko goro", Annapurna za "francosko goro" in Mount Everest za "britansko". Prvi se je na goro povzpel Avstrijec Hermann Buhl 3. julija 1953. Brata Reinhold in Günther Messner sta leta 1970 dosegla vrh gore prek težavne Rupalske stene, pri sestopu prek stene Diamir pa je Güntherja pod seboj pokopal plaz. Foto: EPA
Annapurna I
Annapurna (v prevodu ime pomeni "Boginja žetve") je niz vrhov v Himalaji, 55 kilometrov dolg gorski masiv, katerega najvišji vrh Annapurna I je z 8091 metri deseta najvišja gora na svetu. Annapurna I je bila prvi osvojeni osemtisočak. Maurice Herzog in Louis Lachenal, člana francoske odprave, sta se na njen vrh povzpela 3. junija 1950. Vrhovi Annapurne veljajo za najbolj nevarne gore na svetu, saj je smrtnost med alpinisti, ki jih poskušajo osvojiti, kar 40-odstotna.
Gašerbrum I
Gašerbrum I ("Lepa gora"), je enajsta najvišja gora, dviga se 8080 metrov nad morjem na meji med Kitajsko in Kašmirjem. Je del gorskega masiva Gašerbrum v himalajski regiji Karakorum. T. G. Montgomery je leta 1856, ko je zagledal vrhove Karakoruma Gašerbrum I poimenoval K5, saj je peti vrh Karakorama, zaradi svoje skrajne oddaljenosti pa je dobil še svoje tretje ime Hidden Peak (Skriti vrh). Pete Schoening in Andy Kauffman, člana osemčlanske ameriške odprave, sta se 5. julija 1958 kot prva povzpela na to goro.
Broad Peak
Broad Peak oziroma K3 se dviguje 8047 metrov v nebo na meji med Kitajsko in Kašmirjem, od K2 pa je oddaljen osem kilometrov. Ime Široki vrh je gora dobila zaradi več kot kilometer in pol dolgega vrha. Vrh je prva osvojila avstrijska odprava, v kateri so bili Fritz Wintersteller, Marcus Schmuck, Kurt Diemberger in Hermann Buhl, 9. junija 1957. Med 28. julijem in 4. avgustom je 12 izmed 14 članov slovenske (takrat še jugoslovanske) odprave osvojilo Široki vrh. Med njimi je bila tudi Marija Štremfelj. Bila je prva Slovenka (Jugoslovanka), ki je osvojila kakšnega osemtisočaka.
Gašerbrum II
Gašerbrum II oziroma K4 je tretji najvišji vrh gorskega masiva Gasherbrum in trinajsta najvišja gora na svetu. 8. julija 1956 so 8035 metrov visoko goro prvi osvojili Fritz Moravec, Josef Larch in Hans Willenpart, člani avstrijske odprave.
Šišapangma
Zadnji osemtisočak je 8013 metrov visoka Šišapangma. Ker se cela gora nahaja v Tibetu na Kitajskem, nekaj kilometrov od meje z Nepalom, je bila tudi zadnji tisočak, ki so ga osvojili. Prvim je to uspelo članom kitajske odprave na čelu s Šu Džingom 2. maja 1964. Tibetansko ime gore v prevodu pomeni "greben nad travnatimi ravninami". Šišapangma velja za enega lažje osvojljivih osemtisočakov. Standardna pot se dviguje po njeni severni strani, z vozili pa se da pripeljati do baznega taborišča na 5000 metrih. Tehnično zahtevnejši vzpon je na severni strani gore, ki vključuje 2200-metrski vzpon po 50-stopinjskem bregu.
Prijavi napako
Komentarji
Jure_mb
# 28.01.2008 ob 00:23
@Capital78: Ne da se mi pisat vsega sem, ampak zgolj mogoče dva podatka:

Prvi slovenski pristop na Mount Everest sta opravila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj 13.5.1979.
Prvi slovenski osemtisočak pa Stane Belak-Šrauf 6.10.1975 na Makalu.
butara
# 27.01.2008 ob 18:53
fin članek, lepe fotografije...
Capital78
# 27.01.2008 ob 16:48
Vse lepo in prav, nič pa ne napišete, kdaj so Slovenci priplezali na vrhove teh gora.
Kazalo