Sneg pobeli Jeruzalem vsaj enkrat na leto, tokrat pa je snežilo kar dvakrat v enem tednu. Foto: EPA
Jeruzalemčani so vedno navdušeni nad snegom, tudi če se morajo podati na plundraste ulice in s seboj na pot vzeti dežnik, kar dokazuje tudi jud na fotografiji, ki je fotografu poziral s pesmijo na ustih. Foto: EPA
Sneg pobelil sveto mesto Jeruzalem
Novice o napadih zamenjale novice o vremenu
1. februar 2008 ob 14:41
Jeruzalem - MMC RTV SLO
V Jeruzalemu ne sneži pogosto. Še takrat je snežna odeja tanka in kratkotrajna, vendar kljub temu povzroči nemalo težav prebivalcem svetega mesta, a prinese tudi radosti.
Rahel snežni metež in nekaj plundre je dovolj, da se v mestu skoraj ustavi življenje, se za en dan zaprejo šole, univerze in sodišča, mnogi si kar sami vzamejo dopust in se odpravijo na ulice podoživeti prave zimske norčije - kepanje in postavljanje sneženega moža, za kaj drugega pa na sosednjih gričih zapade premalo snega.
V osrednjem mestnem parku so za tokratno "slovesno" priložnost priredili tekmovanje v delanju sneženega moža. Vlogo sodnika je letos med drugimi prevzel tudi župan. "Sneg zbližuje ljudi. Je res nekaj posebnega", je bil le en od odgovorov domačinov tujim novinarjem.
Sneg prinesel izgubo
Vendar pa ta teden sneg ni narisal vsem nasmeha na obraz, še posebej ne gospodarstvenikom, potem ko je zaradi snežnih nevšečnostih proizvodnja v mestu upadla za 60 odstotkov in se obeta izguba petih milijonov evrov. Glavni vzrok za to so bile seveda nemogoče razmere v prometu, ki so delavcem močno otežile prihod na delo in ohromile dostavo blaga, poroča Jerusalem Post. Ne omenja pa, kako so se odrezale komunalne službe.
Vsaj eno dobro stran bi lahko še našli pri snegu v teh krajih. Redko se namreč zgodi, da pri poročanju svetovnih medijev o nemirnem Bližnjem vzhodu v ospredje pridejo novice o vremenu, saj smo navajeni novic o bolj tragičnih dogodkih - vojnah in terorističnih napadih.
Gregor Valenčič
V sredo, ko so Bližnji vzhod zajela snežna neurja, je v Jeruzalemu zapadlo 30 centimetrov snega, za tamkajšnje razmere precej. Veter je nekaterim povzročil nekaj preglavic, vendar manj kot v nekaterih drugih delih Izraela, kjer je pihal tudi do sto kilometrov na uro. Foto: EPA
Domačini niso navajeni pogleda na zasneženo obzidje starega dela mesta. Obzidje, kot ga vidimo danes, je dal sredi 16. stoletja zgraditi slavni otomanski sultan Sulejman Veličastni. Od pet do petnajst metrov visok zid se razteza 4,5 kilometra okoli starega mestnega jedra. Foto: EPA
Vrata Damsk so vhodna točka v severni del starega mesta in so na koncu arabske tržnice, vendar je v teh dneh sneg pregnal tako kupce kot prodajalce. Foto: EPA
Zahodni zid ali zid objokovanja je za jude najsvetejši kraj, saj je edini ostanek jeruzalemskega templja in je tvoril njegovo zunanje obzidje. Medtem ko se judje ob zid zatečejo k molitvi, pa so turisti veliko bolj navdušeni nad zatikanjem lističev z napisanimi osebnimi željami med špranje v stenah zidu. Čeprav je v Jeruzalemu veliko turistov skozi vse leto, pa jih je sneg izgleda odvrnil od ogleda zidu, kamor so se podali le najbolj verni judje. Foto: EPA
Da je sneg v svetem mestu res nekaj posebnega, dokazuje tudi tale sproščeni izraelski policist, ki se je pridružil kepanju in se malce razvedril med opravljanjem svojih nalog. Po izgraditvi varnostnega zidu na Zahodnem bregu je upadlo število palestinskih samomorilskih napadov v svetem mestu, a opreznost ni nikoli odveč, še posebej, če živiš v Izraelu, zato je na ulicah vedno veliko oboroženih pripadnikov vojske in policije. Foto: EPA
Judovski študentje, ki obiskujejo ješivo, neke vrste akademijo za proučevanje stare zaveze in poznejših judovskih besedil, se kepajo s strehe hiše v judovski četrti starega dela mesta. Današnja delitev starega mesta na judovsko, arabsko, krščansko in armensko četrt je v veljavi od 19. stoletja. Vse vere imajo v mestu najsvetejše kraje v svojem izročilu. Foto: EPA
Zasnežena soseska Mea Šarim je ena najstarejših v zahodnem Jeruzalemu in dom predvsem za ortodoksne haradske jude, ki življenje strogo podrejajo judovskim zakonom, molitvi in družini. Foto: EPA
Nekoč nekaj kilometrov od Jeruzalema se je starodavna vas Lifta zdaj že zlila z mestom in postala tudi povsem judovska, potem ko so jo po napadih skrajnih cionističnih skupin leta 1948 zapustili še zadnji arabski prebivalci. Foto: EPA
Ortodoksni jud si je na svoj klobuk poveznil vrečko in ga tako obvaroval pred snegom. Pravoverni judje imajo strogo določene načine oblačenja, dolg črn plašč in klobuk s širokimi krajci so le eni izmed najznačilnejših, medtem ko je obvezno tudi puščanje brade. Foto: EPA
Zasnežene palme pričarajo prav poseben občutek v mestu, kjer je na vsakem koncu nekaj svetega. Foto: EPA
Palestinec iz vzhodnega Jeruzalema zre v hribe nad dolino reke Jordan, v deželo, ki bo predstavljala glavnino ozemlja bodoče neodvisne palestinske države. Foto: EPA
Prijavi napako
Vaša ocena: 
Glede zmrzovanja pa, energetska vrednost eksplozivov in goriva za raketne motorje ni kaj prida, nekaj pa bi le bilo, če bi pametno uporabili, vsaj za silo, pa bi morda potem še אהוד אולמרט obrnil šoltar v dobavi, pa bi kar bilo, ali ne?