Vojaška infrastruktura nekdanje Jugoslavije je še vedno deležna veliko zanimanja. Na fotografiji  Titov bunker v Konjicu v BiH-u. Foto: Reuters
Vojaška infrastruktura nekdanje Jugoslavije je še vedno deležna veliko zanimanja. Na fotografiji Titov bunker v Konjicu v BiH-u. Foto: Reuters
Paklenica
Naravni park Paklenica je priljubljen tudi med Slovenci. Foto: BoBo

Gre za podzemno mesto, ki je znano pod imenom "bunkerji".

Nekdanja velika jugoslovanska državna skrivnost je danes turistični center, ki obiskovalcem poleg ogleda dela infrastrukture nekdanjega podzemnega zaklonišča pred morebitnimi letalskimi in raketnimi napadi ponuja multimedijsko dvorano, infotočko, umetno plezalno steno in trgovino s spominki. V centru so tudi prostori hrvaške gorske reševalne službe, ki vključujejo tudi ambulanto za nujno medicinsko pomoč.

Kot so dodali, so za zdaj uredili 1.100 kvadratnih metrov nekdanjega vojaškega objekta, ki je bil zgrajen globoko v stenah Velebita. Urediti nameravajo še dve dvorani in nekdanjo Titovo sobo.

Pričakujejo, da bodo s centrom ponudili kakovostnejše turistične vsebine tudi zunaj glavne turistične sezone in da bodo v prihodnje imeli letno več kot rekordnih 122.000 obiskovalcev, ki jih načrtujejo letos.

Za urejanje bunkarjev tudi evropska sredstva
Za urejanje bunkerjev so v narodnem parku Paklenica porabili 20 milijonov kun (2,6 milijona evrov), dodatna sredstva nameravajo poiskati iz evropskih skladov.

Jugoslovanska vojska je začela graditi podzemno zaklonišče Paklenica leta 1950, po smrti nekdanjega sovjetskega voditelja Stalina leta 1953 pa so gradnjo ustavili. Ni znano, ali je Tito kdaj obiskal bunker, v katerem je bilo vse pripravljeno za zaščito takratnega jugoslovanskega državnega in vojaškega vrha.

Med vojno na Hrvaškem so hrvaški vojaki uporabljali bunker kot skladišče orožja, leta 1997 pa so celotni kompleks prepustili narodnemu parku Paklenica.