Smučišče Orcieres Merlette, 1850 metrov nadmorske višine Foto: Rok Valenčič
Smučišče Orcieres Merlette, 1850 metrov nadmorske višine Foto: Rok Valenčič
Orcieres Merlette 1850
Privoščite si lahko tudi vožnjo s pasjo vprego. Foto: Rok Valenčič
Orcieres Merlette 1850
Orcieres Merlette ima več kot 300 sončnih dni na leto in je glede tega rekorder med francoskimi smučišči. Foto: Rok Valenčič
Orcieres Merlette 1850
Okcitanščina vsebuje 450 tisoč besed, kar je skoraj toliko kot angleščina. Kot zanimivost povejmo, da ima kar 128 sopomenk za besedo "polje", kar je svetovni rekord. Foto: Rok Valenčič
Orcieres Merlette 1850
Kot pravijo domačini, nikoli ne boste doživeli, da bi na smučišču ves teden trajalo slabo vreme. Če prej ne, se sonce pokaže v dveh, najpozneje v treh dneh. To je očiten dokaz, da je Orcieres Merlette od denimo Marseilla na sredozemski obali oddaljen le 200 kilometrov. Foto: Rok Valenčič
Orcieres Merlette
Nobeno evropsko smučišče ni imuno na podnebne spremembe in to velja tudi za Orcieres Merlette. Podatki kažejo, da se snežna meja v Alpah ob zvišanju povprečne temperature za eno stopinjo Celzija zviša za 150 metrov, ob dveh stopinjah pa kar za 300 metrov. Foto: Rok Valenčič

Pred kratkim smo se odpravili v francoske visoke Alpe. Cilj: Orcieres Merlette, ki se 1850 metrov nad morjem skriva v naročju narodnega parka Ecrins. V to vasico smo jo mahnili prek skoraj 2000 metrov visokega italijansko-francoskega alpskega prelaza Col de Larche.

Če vas mamijo čudoviti razgledi na zasnežene vrhove in vijugaste gorske ceste ter očarljive vasice na skrajnem zahodu italijanske dežele Piemont ter seveda mogočne, s kamenjem zidane francoske hiše, ki jim gospodarijo značilni cerkveni zvoniki, potem vam predlagamo, da se izognete cestnemu predoru Frejus. Pot čez omenjeni prelaz vožnjo v normalnih razmerah podaljša za dve uri, boste pa zato privarčevali kar zajeten kupček denarja, ki bi ga odšteli za cestnino skozi predor. Kmalu po prečkanju italijansko-francoske meje se odločimo za krajši postanek. Stran od glavne prometnice zavijemo v vas, ki se bohoti pod strmim klifom. Kmalu najdemo, kar smo iskali: prijetno vaško gostilno, v kateri namesto miz izberemo masiven leseni »šank«. Nanj naslanjajo komolce tudi domačini in kmalu razberemo, da je njihova izgovorjava mehka, včasih podobna španski.

Ne Francija, ampak Okcitanija
Naša radovednost razveže jezike in priletni možje nas kmalu poučijo, da nismo v Franciji, ampak v Okcitaniji, zato najprej ščepec zgodovine o tem zanimivem koščku Evrope. Kot provinca na ozemlju današnje južne Francije, skrajnem severu Španije, Katalonije in italijanske dežele Piemont je bila Okcitanija ustanovljena v 10. in 11. stoletju. Tem območjem so skupni zgodovina, kultura in jezik. Pokrajine južno od reke Loare so bile jezikovno in kulturno ločene od Francije vse do 13. stoletja.

V naslednjih stoletjih so si jih postopno prisvajali francoski vladarji. Še pred prvo svetovno vojno je okcitanščino govorilo 14 milijonov prebivalcev. Danes jo kot drugi jezik uporablja le še 600 tisoč ljudi. V Kataloniji je okcitanščina uradni jezik postala leta 2006, v Franciji pa jo oblasti kljub prizadevanjem lokalnih strank in aktivistov še vedno obravnavajo le kot narečje, čeprav je veliko francoskih besed okcitanskega izvora.

Okcitanščina - starejša od francoščine
Prvi zapisi v okcitanščini so se namreč pojavili pol stoletja pred tistimi v francoščini. Jezik so na različne dvore, od Londona do Lizbone, širili trubadurji. Okcitanščina premore 450 tisoč besed, kar je skoraj toliko kot angleščina. Kot zanimivost povejmo, da ima kar 128 sopomenk za besedo "polje", kar je svetovni rekord. To dejstvo ne preseneča, saj so bili Okcitanci tesno povezani z naravo, v družbi pa so imele vodilno besedo ženske. Na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Torinu leta 2006 so predvajali himno Okcitanije, okcitanščina pa je bila eden od uradnih jezikov tega športnega dogodka.

Orcieres Merlette ima več kot 300 sončnih dni na leto in je glede tega rekorder med francoskimi smučišči. Če ste ljubitelji sončnih prog, kjer skoraj nikoli ne manjka naravnega snega, potem je to smučišče pravo za vas.

Alpsko smučišče s pridihom Mediterana
Naše smučišče ima pristen alpski značaj s pridihom Mediterana, pravi prikupna voditeljica turistične informacijske pisarne Mathilde Diaz. Sredozemski vpliv je res čutiti. Kot pravijo domačini, nikoli ne boste doživeli, da bi na smučišču ves teden trajalo slabo vreme. Če prej ne, se sonce pokaže v dveh, najpozneje v treh dneh. To je očiten dokaz, da je Orcieres Merlette od denimo Marseilla na sredozemski obali oddaljen le 200 kilometrov.

Smučišče je izjemno prijazno do najmlajših, ki so začeli spoznavati smučarski svet. Družine so najštevilnejši gostje, tudi takrat, ko se končajo počitnice za francoske šolarje. Ponujamo tudi poseben program, namenjen najmlajšim, v katerem naši vodnice in vodniki izvajajo nekakšno zanimivo minišolo in učenje smučanja, pravi.

Smučarski vaditelj na smučišču Orcieres Merlette je bil nekdaj tudi Sebastian Ogier, štirikratni svetovni prvak v reliju, rojen nedaleč stran.

Ne le smučanje, tudi tek na smučeh in jadralno padalstvo
Dobro je poskrbljeno tudi za ljubitelje prostega sloga in turne smučarje, ki jim tritisočaki ponujajo goro adrenalinskega doživetja. Poleg smučanja in deskanja smučišče Orcieres Merlette ponuja tudi jadralno padalstvo, tek na smučeh – na voljo je 43 kilometrov prog in sankanje. Nepozabno doživetje pa čaka tiste, ki jih na saneh odpeljejo psi, kar imenujemo pasja vleka. "Imam 38 huskijev, gost pa lahko izbira med dvema možnostma: lahko sede na sani in se povsem prepusti vožnji, lahko pa sam vodi pse in sani. Vožnja traja od 20 minut do ene ure, možno je rezervirati tudi izlet za ves dan," pravi lastnik Philippe.

Razkrije nam tudi, da psi v povprečju vsak dan pretečejo 30 kilometrov in da po napornem dnevu pojedo 30 kilogramov hrane. Poleti Phillipe pse odpelje v dolino, kjer opravljajo tudi človekoljubno delo, saj so "prevozniki" ljudi s posebnimi potrebami, ki jih namestijo v posebej za to prirejene vozičke.

Sankanje na gumi - tudi kot krepitev ekipnega duha sodelavcev
Ko od smučanja začnejo peči mišice, se prileže "snowtubing", vožnja z napihnjenimi zračnicami po progah različnih težavnostnih stopenj. Povsem varen konjiček v snežni žleb privablja na obraze obilo nasmehov, Brice pa nam izda, koliko ljudi se odloči za obisk Zimskega parka: "Med počitnicami obišče park od 100 do 200 ljudi. Prevladujejo otroci, za snowtubing pa se odločajo tudi ljudje iz podjetij, ki s 'team buildingom' krepijo kadrovski management."

Na smučišču Orcieres Merlette je poskrbljeno tudi za tiste, ki imajo radi hitrejši utrip srca. Za adrenalinske navdušence je na voljo eden najdaljših spustov po jeklenici v Evropi. Zipline je dolg skoraj dva kilometra, najvišja hitrost je 140 kilometrov na uro, občutki med vožnjo, ki trajajo poldrugo minuto 120 metrov nad tlemi, pa so nepopisni. Posebnost tega ziplina je tudi v tem, da te na jeklenico pripnejo horizontalno, z glavo naprej, na hrbet pa ti v vreči namestijo smuči, tako da lahko po koncu dogodivščine vijugaš naprej.

Vozovnica stane 33,5 evra
Med žičniško infrastrukturo izstopajo tri tako imenovane žičnice telemix. Posebnost take žičnice je v tem, da so na isto jeklenico pritrjene tako gondolske kabine kot 6-sedežnice. Smučanje ali deskanje krepko nad 2000 metri kmalu poskrbi za prazne želodce in tudi za to je na smučišču dobro poskrbljeno. Hrana in pijača v treh restavracijah resda ni poceni, kar pa ne velja za smučarsko vozovnico. Zanjo je treba odšteti le 33 evrov in pol, kar je 22 evrov manj kot denimo v Val d' Iseru. Za družine imajo posebne, res ugodne popuste, poleg tega je možno vozovnice rezervirati prek spleta. Za majhno doplačilo pri nakupu vozovnice lahko ob vznožju smučišča, v kompleksu Grand Ourse, kar pomeni Veliki medved, neomejeno plavate ali drsate, lahko si privoščite bovling ali si v kinu ogledate film.

Pri namestitvi utegnete biti prijetno presenečeni nad prostornostjo apartmajev, kar ni ravno običajno za francoska smučišča. Središče mesteca Orcieres Merlette je polno trgovin, gostilnic in pubov. Za večje nakupe pa priporočamo, da se zapeljete v prestolnico francoskih urarjev – Briancon ali Gap, ki bi ga zaradi mirnosti in pridiha mediteranskosti lahko primerjali z Bolzanom v Dolomitih.

Snežna meja se zvišuje tudi tam
Nobeno evropsko smučišče ni imuno na podnebne spremembe in to velja tudi za Orcieres Merlette. Podatki kažejo, da se snežna meja v Alpah ob zvišanju povprečne temperature za eno stopinjo Celzija zviša za 150 metrov, ob dveh stopinjah pa kar za 300 metrov. Na vprašanje, kako so podnebnim izzivom kos v Orcieresu, nam je Mathilde Diaz povedala: "Na srečo je naše smučišče na visoki nadmorski višini, ki sega do 2725 metrov. To nam omogoča dobre snežne razmere, v naši strategiji pa je zlasti razvoj sistema umetnega zasneževanja. Že zdaj lahko z umetnim snegom pokrijemo več kot 60 odstotkov prog."

Razmišljajo tudi o širitvi smučišča: "Imamo projekt, po katerem bi proge speljali do višine 3000 metrov, vendar pa bi radi prej posodobili žičniške naprave in, kot rečeno, še izboljšali sistem umetnega zasneževanja."

Smučišče Orcieres Merlette je s svojo sončno lego, ponudbo, izjemno prijaznim osebjem in ne nazadnje tudi nizkimi cenami prijetno presenetilo. Ni tako bahaško kot smučišča v Savojskih Alpah, je pa mogoče namig za odmik od ustaljenega in priložnost za spoznavanje bogate ter zanimive zgodovine in kulturne dediščine. Okcitanija je ponuja v izobilju.