Pariški metro je poznan tudi po svojih značilnih barvah - beli in zeleni. Foto: RTV SLO/B.T.
Pariško življenje pod zemljo
Metro Parižanom služi že od leta 1900
27. maj 2007 ob 07:49
Pariz - MMC RTV SLO
Pariški metro, ki s 14 linijami povezuje vsak delček te večmilijonske francoske prestolnice, je pravo mesto v malem.
V velemestih, kot je Pariz, zna biti promet na ulicah in mestnih vpadnicah, še posebej, ko ljudje odhajajo v službe ali domov, neznosen. Takrat je najboljša alternativa žgoči pločevini in nemirnim živčkom preprosta - metro.
Promet pod zemljo od leta 1900
"Metro de Paris" je ena najstarejših podzemnih železnic na svetu. Graditi so jo začeli leta 1896 na predlog francoskega inženirja Fulgencea Bienvenüja, 19. julija leta 1900 pa je bila odprta prva linija, ki še danes povezuje Porte de Vincennes in Porte Maillot. Sistem se je pred prvo svetovno vojno hitro širil in do konca 20. let prejšnjega stoletja je bilo zgrajeno "ogrodje" pariškega metroja.
Zadnja linija, ki povezuje železniško postajo Saint Lazare in knjižnico Françoisa Mitterranda, je bila odprta leta 1998, zadnji podaljšek pa je bil dodan leta 2003. Vlak, ki vozi po progi 14, je tudi najsodobnejši in najhitrejši v Parizu, Parižani pa ga kličejo kar Meteor.
14 linij in 380 postaj
Danes ima pariški metro s svojimi 14 linijami skoraj 222 kilometrov tračnic, ki povezujejo 380 postaj, 87 med njimi pa je takih, da povezujejo več linij hkrati. Povprečna razdalja med dvema postajama je 562 metrov. Poleg metroja na nekaterih postajah ustavljajo še vlaki RER (Réseau Express Régional), ki povezujejo Pariz s predmestji in kraji v regiji Île-de-France. Največja postaja v mestu je Châtelet-Les Halles, ki je tudi največja postaja podzemne železnice na svetu.
3.500 vlakov pariškega podzemnega omrežja vsak dan prepelje 4,5 milijone potnikov, kar dokazuje, da je vožnja z metrojem v Parizu zanimiva dogodivščina, pravo olajšanje od prometnega kaosa in svojevrstna sprostitev.
Brina Tomovič
Prve vhode v metro je v slogu Art Nouveauja oblikoval arhitekt Hector Guimard. Mestne oblasti so njegove postaje ohranile in še danes lahko po Parizu občudujemo 86 njegovih umetnin. Foto: RTV SLO/B.T.
Danes so vhodi v metro bolj preprosti kot tisti Guimarda, a še vedno tipično pariški, ki jih ne najdeš nikjer drugje. Foto: RTV SLO/B.T.
Podzemne postaje med seboj povezujejo neskončni hodniki, po katerih se sicer ni težko znajti, a je bilo načrtovanje le-teh zagotovo zelo zapleten projekt. Foto: RTV SLO/B.T.
Pariški metro ima 380 postaj, ki se med seboj razlikujejo, vsaka pa ima neki svoj poseben čar. Foto: RTV SLO/B.T.
Postaja Havre-Caumartin je postaja, ki povezuje liniji 3 in 9 pariške podzemne železnice. Eden izmed vhodov v postajo je ob pariški veleblagovnici Printemps in zato je postaja pogosto zelo prometna. Foto: RTV SLO/B.T.
Postaja Louvre-Rivoli je ena izmed postaj prve linije, ki je bila odprta leta 1900. Je ena lepših postaj v Parizu, saj je okrašena s kopijami umetniških eksponatov, ki se nahajajo v muzeju Louvre. A naj vas ime in videz ne zavedeta, saj omenjena postaja ni muzejska postaja, za to se je treba odpeljati še eno postajo naprej. Foto: RTV SLO/B.T.
Prvi zeleno-beli vlaki so po Parizu začeli voziti leta 1900, ob odprtju svetovne razstave Exposition Universelle, in taki po mestu, razen na najnovejših linijah, vozijo še danes. Foto: RTV SLO/B.T.
Predvsem v prometnih konicah, torej zjutraj in pozno popoldan, ko se Parižani vračajo domov, zna biti na postajah in samih metrojih precejšnja gneča. Foto: RTV SLO/B.T.
Potovanje z metrojem je za Parižane nekaj povsem običajnega, za veliko turistov pa edinstvena izkušnja. Vsekakor je v vožnji zanimivo opazovati ene in druge. Foto: RTV SLO/B.T.
Prijavi napako
Vaša ocena: 
