Fascinantni hoteli
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 13 glasov Ocenite to novico!
Igra svetlobe v jedilnici v pritličju. Foto: Hotel Adriatic
Rovinjski zaliv z Adriaticom pred prenovo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Stara podoba najstarejšega hotela v Rovinju. Foto: Hotel Adriatic
Sobe so prostorne, zračne in sofisticirane. Vsaka je opremljena v povsem svojem slogu, s svojim umetniškim delom. Foto: Hotel Adriatic
Opremljevalci so bili pozorni, da so ohranili vse stare detajle - kot denimo štukature na stenah in stropu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Če je francoska braserija, so obvezni polži. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Kir royale za hotelski zajtrk. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Instalacija sov v letu je delo Jasmine Cibic. Foto: Hotel Adriatic
Zbirka viskijev je neprecenljiva. Foto: Hotel Adriatic

Dodaj v

Adriatic: nova zgodba najstarejšega hotela v Rovinju

Od kavarne do dizajnerskega hotela
17. marec 2016 ob 06:23
Rovinj - MMC RTV SLO

Zgodba Hotela Adriatic, najstarejšega hotela v Rovinju, se je začela, še preden je hotel, umeščen v samo staro središče Rovinja, sploh stal. V stotih letih je veliko prestal in bil - kot številni nekdanji ponosi stare Jugoslavije - že na robu propada. Od lani sije v novi, večkrat nagrajeni podobi, h kateri so pripomogle tudi slovenske roke.

Leta 1892 zgrajena stavba, v kateri danes domuje Adriatic (Trg maršala Tita 5), je bila sprva kavarna, nato mestna rezidenca, na začetku 20. stoletja pa se je baron Georg von Hütterott, lastnik le streljaj oddaljenega otočka Sv. Andrija, odločil, da jo odpre kot hotel. A projekta ni nikdar dokončal, saj si je zaradi finančnih težav leta 1910 vzel življenje.

Stvari je v svoje roke vzel par z Dunaja, Maria in Louis Löffler, ki sta Hotel Adriatic odprla leta 1913 - z velikim uspehom. Hotel je namreč postal priljubljeno shajališče hrvaškega predvsem meščanstva - domačini sprva niso bili najbolj navdušeni, predvsem zato, ker jim je rušil dnevno rutino in ležeren tempo ribiške vasice.

Danes je prav nasprotno - Rovinjčani so na Adriatic izjemno navezani in čeprav prenovljeni moderni interier ni po okusih vseh (nekaterim se zdi denimo pretemačen, toni spodnjih prostorov in hodnikov pa da niso prav nič "poletno morski"), so zadovoljni, da je vsaj zunanjost ostala zvesta svoji dediščini in oblikovalci niso rušili mestne vedute z modernističnimi prijemi.


Nagrade za Hotel Adriatic:


- Hrvaško ministrstvo za turizem je na dneh hrvaškega turizma leta 2015 Hotel Adriatic nagradilo z drugo nagrado v kategoriji "Najboljše kulturne atrakcije leta".

- Adriatic je bil oktobra nagrajen na mednarodnem sejmu Rexpo za najboljši novi hotel leta v regiji. Pri tem so izpostavili, da je bil Adriatic izbran za najboljšega zaradi udobja, osebnosti in izjemne realizacije ideje butičnega hotela.

- Pred dnevi je Združenje hrvaških arhitektov (UHA) Adriatic predlagalo za nagrado Bernarda Bernardija za najuspešnejšo stvaritev na področju oblikovanja in notranje opreme.


A preden je Hotel Adriatic postal "unikatni butični hotel, kjer se domišljija in resničnost prepletata", je preživel kar nekaj turbulentnih dni - leta 1943, po umiku italijanskih vojakov, je bil nemški poveljniški center. Leta 1952, ko so v Rovinj počasi začeli kapljati prvi turisti, je bil hotel s 45 posteljami del podjetja za turizem in hotelirstvo Jadran, dve leti pozneje pa vse do konca 70. let pa tudi njegov sedež.

Začetki turizma v Rovinju so tako neposredno vezani na Adriatic, ki do danes ostaja edini hotel v središču mesta (ostale Maistrine izpostave so približno dva kilometra proti Zlatnem ratu), od koder se razteza lep pogled na otok Sv. Katarine.

Priljubljeno shajališče umetnikov
V 80. letih je postal hotel priljubljeno shajališče slikarjev, pisateljev in drugih umetnikov, ki so zahajali v slikovito mestece po navdih, hotelska kavarna pa je bila vseskozi - tudi ko je bila podoba Adriatica do leta 2015 še precej bolj "retro" (ali pa morda takrat še bolj) - osrednje mestno postajališče domačinov za kavo in klepet. A z razvojem in komercializacijo Rovinja dotrajani hotel na tako prominentni lokaciji ni bil najbolj v ponos kraju, na tistega, ki bo vzel stvari v roke, pa se je kar nekaj časa čakalo.

Nazadnje je usodni korak storila rovinjska hotelska veriga Maistra, ki med drugim upravlja tudi med Slovenci priljubljen dizajnerski hotel Lone, luksuzni hotel Monte Mulini, najnovejši hotel Amarin in prenovljen, cenovno najdostopnejši hotel Eden.

Hotel Adriatic je tako ravno ob 102. obletnici zasijal v novi podobi, za katero je v prvi vrsti zaslužen večkrat nagrajeni zagrebški Studio 3LHD.
Ta se je pri interierju povezal s Studiem Franić/Šekoranja, pri celostni vizualni podobi pa z grafično oblikovalko Lano Cavar, cilj pa je bil ohraniti vse izvirne detajle (kot denimo štukature na stropih sob) in duh starega Adriatica, hkrati pa vse skupaj osvežiti s sodobnimi elementi, ki se uspešno prepletajo s kosi meščanskega pohištva, kot so denimo usnjeni fotelji v jedilnici. Celota deluje razkošno, eklektično, elegantno, polno različnih tekstur in hladnih tonov ter eksperimentiranja s svetlobo, ki sestavljajo koherentno celoto.

Hotel/galerija
Pri fasadi so se odločili za rekonstrukcijo izvirnika v nevpadljivih sivkasto-belih tonih, ki v ničemer ne izstopa od okolice, posegi v notranjosti pa so sobe (teh je 18) povečali, jih naredili bolj zračne, za razliko od "moške", skrivnostne, skoraj lynchevske črnine hodnikov s pritajeno svetlobo in stopnišča, pa so te zelo svetle in popestrene z unikatnimi umetniškimi deli, ki so Adriaticu med drugim prinesli omembo v reviji Architectural Digest za najboljše hotele z umetniškimi zbirkami na svetu.

Hotel z več kot stotimi umetniškimi deli je tako hkrati tudi galerija, saj instalacije, grafike in slike najdemo po vseh prostorih, zanje pa so angažirali 14 regionalnih umetnikov, med njimi tudi v Sloveniji rojeno Jasmino Cibic, ki sicer danes ustvarja v Londonu. Cibičeva je poskrbela za eno najbolj prepoznavnih (in instagramiranih) instalacij Adriatica - nagačene bele sove v letu, ki naj bi predstavljale premikanje med sijajno preteklostjo in neznano prihodnostjo.

Cibičeva, ki je med drugim razstavljala tudi na beneškem bienalu, Ludwigovem muzeju sodobne umetnosti v Budimpešti in, seveda, Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani, je navdih za svoje vpadljivo delo poiskala v odnosu med umetnostjo in prostorom.

Ob Cibičevi hotel krasijo še dela francoskega multimedijskega umetnika Abdelkaderja Benchamme, hrvaškega sodobnega umetnika Igorja Eškinje, nemškega eksperimentatorja Chrisa Goennaweina (ta je skupaj z avstrijskim umetnikom Valentinom Ruhryjem in Italijanom Massimom Umbertijem zaslužen za svetlobne instalacije v temnih hodnikih), hrvaške fotoumetnice Kristine Lenard, italijanskega galerista in popartista Federica Lugerja, francoskega abstraktnega umetnika Charlesa Munke, enega bolj znanih hrvaških konceptualnih umetnikov Gorana Petercola, hrvaške fotografinje SofijeSilvie, hrvaškega umetnika Saše Šekoranje, hrvaškega slikarja Zlatana Vehabovića in hrvaškega fotokiparskega dvojca Žižić/Kožul. Za izbor je zaslužna kuratorka Vanja Žanko.

Omeniti je treba še unikatne res šik uniforme osebja, za katerimi stoji vodilna hrvaška modna znamka Studio I-GLE in prav tako združujejo klasiko s sodobnimi smernicami.

Največja ponudba viskijev na Hrvaškem
Noben dizajnerski butični hotel ne bi bil popoln brez primerne kulinarične ponudbe in Maistrini hoteli so - vsaj na vrhuncu - sloveli tudi po tem, da so v njih kuhalnico vrteli nekateri največji kuharski mojstri. Restavracija Wine Vault v Monte Muliniju je bila tako pod ultra nadarjenim in karizmatičnim Tomom Gretićem verjetno najboljša na Hrvaškem, restavracijo L sosednjega hotela Lone pa je v nove višave spravljala iz Kanade uvožena kanadska Švicarka Priska Thuring.

Gretić in Thuringova sta s poroko postala daleč najmočnejši kulinarični par Hrvaške, žal pa je zakon po devetih letih doživel brodolom in v leto 2015 je Lone stopil brez Priske (to zdaj najdete v Dubravkinem Putu v Zagrebu) - kmalu po tem pa je Wine Vault zapustil tudi Gretić (trenutno nestacioniran).

Zaradi te nepričakovane krize je Maistra za bedenje nad jedilniki svoje najuglednejše trojice (Monte Mulini, Lone in Adriatic) lani angažirala izkušenega britanskega chefa Andrewa Gaskina, ki ima za seboj že kar nekaj izkušenj iz najboljših restavracij sveta, večerje pa je med drugim pripravljal tudi za kraljico Elizabeto II. in Silvia Berlusconija. Gaskin je bil v svojem slogu vedno obrnjen proti Franciji, natančneje francoski rivieri, kar se zdaj čuti tudi v krožnikih Adriaticove "braserije", kot imenujejo svojo restavracijo v pritličju, tam, kjer je bila še do lani stara kavarna, zdaj pa se s podaljšano teraso odpira mestu.

Odličen je njihov bouillabaisse, ki sicer nima ravno bistrojskih cen, poudarek je na morskih jedeh, pri čemer, jasno, nudijo tudi izbor ostrig, relativno kratka vinska karta pa je pretežno hrvaška. Adriatic je močnejši kot v vinu v - viskiju in se ponaša celo z največjim izborom "ognjene vode" na Hrvaškem, od tajvanskih Kavalanov, ki v zadnjem času navdušujejo poznavalce, do japonskih Suntoryjev, pa seveda cel nabor škotov, od dimljenih primerkov z Isleyja do sadnih in medenih "speysidovcev".

Če imate srečo, vas bo v ta svet uvedla mojstrica viskija in koktajlov Gordana, ki pravi, da je pripravljena gostu posvetiti tudi celoten večer, da najde svoj viski. Iskanje, ki se pri precej zasoljenih cenah viskijev (od 40 do 120 kun za merico) lahko naglo izkaže za precej drag "personaliziran pristop". "Z nekim avstrijskim gostom sva ves večer preizkušala viskije, da je nazadnje ugotovil, da v bistvu pije - bourbon," razlaga mlada poznavalka žganih pijač, ki je v Rovinj prišla iz Zagreba.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
mihaj1
# 17.03.2016 ob 06:42
Zelo lepo. Sobe, ponudba, hrana vse na visokem nivoju.
mojcd
# 17.03.2016 ob 07:40
Najlepse mesto na svetu! Ja!
SF0100
# 17.03.2016 ob 08:41
Pogled iz okna pa na bele kombije.... res lepo.

Grem raje v Dolančevo bajto v Martuljk. Čakam, kdaj bo to vrnjeno državi in delovnem ljudstvu.
conanbarbarian
# 17.03.2016 ob 08:38
Spet reklama za Hrvate ? Poglejte rajši kaj delajo z hoteli v Portorožu !
Rotty
# 17.03.2016 ob 08:49
Nikjer ne piše, da gre za oglasno sporočilo! Eh moj MMS, če bi se vas dalo skenslat s položnic...tako pa z mojim po koprivah.
Peroz
# 17.03.2016 ob 07:56
Nobl:) Edino nož na sliki 22 lahko ne bi imel "kamna" :p
mrblack
# 17.03.2016 ob 16:43
Vsaj nekateri pri nas se lahko zgledujejo kaj res pomeni premišljen design in ne samo kopiranje nekih prežvečenih design trendov. Vse pohvale interior designerjem ter vodstvu za potrditev idej.
jaskelainen
# 17.03.2016 ob 15:24
toliko o vaših popisih.

Prije 1910.[uredi VE | uredi]
Udio govornika talijanskog u popisu 1910., u postotcima
U popisima 19. i početka 20. stoljeća u pravilu se nije postavljalo pitanje nacionalnosti, tek iznimno, dok je uglavnom bilježen glavni jezik kojim se ispitanik služi ili pak materinji jezik. U Dalmaciji, Rijeci i Istri, u kojima se trgovalo i poslovalo uglavnom s Italijom te gdje je u četiri stoljeća mletačke vlasti talijanski kulturni utjecaj bio velik, bilo je teško razlučiti etničke Talijane od ostalih koji su se u svakodnevnom životu koristili talijanskim. Tijekom druge polovice 19. stoljeća, slijedom talijanskog risorgimenta i hrvatskog narodnog preporoda te izgradnje hrvatske i talijanske nacije, izborenom ravnopravnošću hrvatskog jezika u školstvu i javnom životu 1883., sve više Hrvata, Srba i Slovenaca u na istočnoj obali Jadrana prestaje govoriti talijanski.

1910. u gradu Zadru 66,3% stanovništva govorilo je talijanskim, u Splitu 9,75%, a u Šibeniku 6,4%. Značajne talijanske zajednice postojale su i u gradovima Krku (68%), Osoru (75,37%), Malom Lošinju (59,87%) i Rijeci (48,62%).[15]
nikhrast
# 17.03.2016 ob 14:16
Lepo urejen, odprli so ga poleti lansko leto.
Samo večina folka se zbere čez cesto v bolj znanem kafiču Batana.
ciklama2000
# 17.03.2016 ob 11:31
Se mi zdi, da je bistvo teh člankov osveščanje bralcev o tem, kaj se da v turizmu vse ponuditi in da bomo lahko potem tudi od domačih ponudnikov zahtevali kaj podobnega. Sicer bomo ostajali pri sedanji zavoženi (in na DUTB preneseni) verziji turizma, od katere imajo koristi le tisti, ki so pobasali denar in potem čau čau, se vidimo nikoli...
izo
# 17.03.2016 ob 11:25
aja, pa glede te prenove ste mogoče pozabili bistvo: eksterier.
izo
# 17.03.2016 ob 11:23
samo, da je avstrijc, se začnejo vse pohvale. v isti maniri imate samo v ljubljani vsaj 5 podobno, če ne identično prenovljenih hotelov, ampak tam bo seveda takoj pljuvanje zraven (vsaj za enega se spomnem v kratkem).
sem pa na fotkah zasledil peliconovo pivo, tak da okus že imajo..
dharma
# 17.03.2016 ob 10:42
Tam sem bil na začetku februarja letos. Na nivoju in z občutkom. Pravi čaj je bil serviran tako kot je treba, kar me je izredno presenetilo. Strežba mlada in zelo prijazna. Skratka z moje strani čisti plus. Yamazaki je sicer vrhunski japonski whiskey ampak glede na to, da ga dobiš v vsakem večjem Mercatorju bi iz zbirke raje izpostavil kaj drugega.
direstraits
# 18.03.2016 ob 20:27
Da niso Italijani pozidali Dalmacije, bi bilo sedaj tamkaj samo ?e kamenje in ka?e.
nikhrast
# 18.03.2016 ob 16:22
Pa v Batani je vse cenejše, tam se zbirajo domačini. Ko viidš po kafičih da tam ni domačinov, veš da so cene zadoljene.

Drugeče pa slišiš po Rovinju precej italijanščine. Pa koliko Italijanov je zapustilo mesto po vojni, polno praznih stanovanj so potem okupirali priseljenci, Srbi kar precej.
Lokalni folk se smatra kot Istriani, ne kot Hrvati ali Italijani, tako HDZ ni bil tam popularen, pa je Tudjman pripeljal tja nekaj svojih ljudi, kot policajev... Tako če vandraš po mestu boš videl da precej folka govori italijansko, posebno starejši. Vidim da to kar precej nervira zagrizene Zagrebčane.
bojfab
# 18.03.2016 ob 09:46
Situacija ni črno bela. Istra in Dalmacija nista bili nikoli italijanski ampak deloma mnogo časa beneški (do leta 1797), kar zdaleč ne more biti eno in isto (potem bi si Italija lahko lastila celo obalo Krima). Italijani si lastijo tudi Dubrovnik kot eno izmed repubblice marinare. 350.000 Italijanov na vzhodni obali Jadrana ni naštel niti Mussolini leta 1920. Optanti niso bili izgnani ampak so skladno s mednarodnimi sporazumi optirali za izselitev v Italijo (ker so bili prepričani, da se bodo vrnili). Fojbe so bile od davna namenjene Slovanom (dobro je prečitati kakšno italijansko/istrijansko liriko nastalo še pred vzponom fašizma). Takoj po WW2 je v njih končalo mnogo fašistov zadnjega dne, padlih pripadnikov Osi v zaključnih bojih za osvoboditev Primorske in tudi ubitih iz maščevanja.
hoodlom
# 17.03.2016 ob 16:32
@dharma
Yamazaki 12yo ne dobiš v nobenem Mercatorju, niti v Leclercu. Trenutno ga je celo težko dobiti iz tujine, na Master of malt ali pa Whiskey exchange recimo je že dooolgo razprodan, podobno tudi drugje.
Tako da vse pohvale hotelu, da ga imajo. Odličen je!
bitner
# 18.03.2016 ob 11:51
@nikhrast: prav imaš..vedno ko sem v Rovinju, sem v Batani..ta prava kavarna in res dobre slaščice. V prenovljenem Adriaticu pa še nism bil..
bojfab
# 18.03.2016 ob 09:25
Do WW1 ni bil nihče prisiljen govoriti karkoli. Toda nemški, italijanski in madžarski jeziki so bili jeziki promocije. Po dveh generacijah govora v domačem okolju v italijanskem ali nemškem jeziku je to že pomenilo poitalijančenje ali germanizacijo. Z madžarščino je bilo malo težje. Fantje (Hrvati ali Slovenci) so redko oženili Italijanko ali Nemko, medtem pa so dekleta omožena z Italijanom ali Nemcem rojevala Italijane ali Nemce.

Trditev, da je bil omenjeni hotel zbirališče hrvaškega meščanstva je močno pretirana, ker se je to v mestu večjem od 10.000 prebivalcev štelo v nekaj 10 oseb.
gavra76
# 18.03.2016 ob 08:28
za vse ki boste hodili tam okoli in ste ljubitelji sladic. njihova 'cheesecake' je neprecenjiljva!!
dharma
# 17.03.2016 ob 21:15
@hoodlom

Ja jaz sem ga kupil v Merkator centru v Jaršah. Takrat so imeli kar lepo ponudbo. Se pa popolnoma strinjam s teboj, da je to odličen whiskey. Sicer pa na moji osebni lestvici še vedno zaseda prvo mesto Glenfiddich 12.
WPower
# 17.03.2016 ob 19:59
Ma niti ne. Istra in del Dalmacije so bile tisocetja Italijanske. Vecina,velika vecina ljudi ki so tam bivali so bili vedno Italijani. Od Rimljanov dalje. Do konca 2 svetovne vojne ko je Tito izgnal 350.000 Italijanov in ene 40.000 vrgel v fojbe.Dovolj pogledat arhitekturo Istrskih mest.Razen ce ne bo kdo trdil,da so Piran,Umag,Rovinj,itd,itd,id slovanska mesta :))))))
jaskelainen
# 17.03.2016 ob 19:49
Pa to ti govorim.... niso te spraševali o nacionalnosti, temveč kateri jezik govoriš. Itak so bili takrat prisiljeni govoriti italijansko... zato pa so podatki taki kot so.
bojfab
# 17.03.2016 ob 17:40
jaskelainen

jeziki, ki so se leta 1910/11 beležili so bili italijanski, nemški, slovenski in srbo-hrvaški. Beležila se je tudi veroispoved. Za prisotnost italijansko govorečih v zahodno istrskih mestih v današnji R Hrvaški so podatki sledeči;

- Pulj 58,9 % (Hrvati 15,6 %)
- Rovinj 89,8 %
- Vrsar 92,1 %
- Poreč 94,7 %
- Novi grad 91,7 %
- Umag 97,8 %
- Buje 96,6 %
izo
# 17.03.2016 ob 11:25
na fotkah mislim.
bojfab
# 17.03.2016 ob 11:36
WPower, od kje misliš, da sem potegnil številke?
WPower
# 17.03.2016 ob 10:17
BOJFAB:
" 1910 štela 11.290 prebivalcev od tega 308 Nemcev, 63 Slovencev in 57 Hrvatov"

10.968 je bilo ITALIJANOV. Lepa POVEZAVA TUKAJ
bojfab
# 17.03.2016 ob 07:37
Shajališče hrvaškega meščanstva leta 1913? "Ribiška vasica" je ob ljudskem štetju leta 1910 štela 11.290 prebivalcev od tega 308 Nemcev, 63 Slovencev in 57 Hrvatov.
urle
# 17.03.2016 ob 08:05
BRAVO, peroz!!!! res je fuj!!!!
Kazalo