FuTurist
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 84 glasov Ocenite to novico!
Marjana Grčman|Sredi fantastičnega ničesar. Tako bi lahko imenovali turistični produkt na najvišje ležeči tolminski planini Sleme. 1450 metrov čiste poezije.
Sredi fantastičnega ničesar. Tako bi lahko imenovali turistični produkt na najvišje ležeči tolminski planini Sleme. 1450 metrov čiste poezije. Foto: Marjana Grčman
MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić|"A veste, kakšen rek smo imeli študentje iz Posočja v Ljubljani? Sir in skuta naša sta aduta. Pa je že kar nekaj let, kar smo gulili študentske klopi v Ljubljani. In že takrat so nas Ljubljančani jemali za hribovce."
"A veste, kakšen rek smo imeli študentje iz Posočja v Ljubljani? Sir in skuta naša sta aduta. Pa je že kar nekaj let, kar smo gulili študentske klopi v Ljubljani. In že takrat so nas Ljubljančani imeli za hribovce." Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Mlekarna Planika|Mlekarna je postala del posoške zgodbe o turizmu tudi z odprtjem muzeja, stalne razstave Tolminskega muzeja leta 2010 z naslovom »Od planine do Planike«. Muzej prikazuje dediščino planinskega pašništva v Zgornjem Posočju, ki se je v nekem trenutku preteklosti pričela izgubljati.
Mlekarna je postala del posoške zgodbe o turizmu tudi z odprtjem muzeja, stalne razstave Tolminskega muzeja leta 2010 z naslovom »Od planine do Planike«. Muzej prikazuje dediščino planinskega pašništva v Zgornjem Posočju, ki se je v nekem trenutku preteklosti začela izgubljati. Foto: Mlekarna Planika
MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić|Direktorica Mlekarne Planika svoj dan prične okoli pete ure zjutraj. Z molžo krav. Potem pa odide v službo. Neobičajna transformacija za sodobno menedžerko, ki se ji zdi pomembno graditi na tradiciji prednikov. "Danes sem prišla na en sestanek v Ljubljano. In se mi je zdelo zelo pomembno, da našim poslovnim partnerjem povem, da smo pri nas drugačni. Drugačni tudi zato, ker ima vsaka naša krava še vedno svoje ime. Kar bi moralo marsikomu dati misliti. Pri nas je še vse naravno, avtohtono. Krava zastriže z ušesi, ko jo pokličeš. Pri nas ni intenzivnosti. Kar se odnaša tudi v mleku in izdelkih, ki jih proizvajamo. K nam vse pride bolj pozno. Tudi intenzivnost in neoliberalni duh."
Direktorica Mlekarne Planika svoj dan začne okoli pete ure zjutraj. Z molžo krav. Potem odide v službo. Neobičajna transformacija za sodobno menedžerko, ki se ji zdi pomembno graditi na tradiciji prednikov. "Danes sem prišla na en sestanek v Ljubljano. In se mi je zdelo zelo pomembno, da našim poslovnim partnerjem povem, da smo pri nas drugačni. Drugačni tudi zato, ker ima vsaka naša krava še vedno svoje ime. Kar bi moralo marsikomu dati misliti. Pri nas je še vse naravno, avtohtono. Krava zastriže z ušesi, ko jo pokličeš. Pri nas ni intenzivnosti. Kar se opaža tudi v mleku in izdelkih, ki jih proizvajamo. K nam vse pride pozneje. Tudi intenzivnost in neoliberalni duh." Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Marjana Grčman|Katarina, Iga in Blaž. Ljudje, ki oživljajo tolminske planine. »Turizem je priložnost za to, kako naj preživijo naše planine. Je priložnost, da pokažemo, kako delamo. Hkrati pa tudi super popotnica za potrošnike. Da v trgovinah na policah vedo, od kod prihajajo naši izdelki in kakšno zgodbo ter tradicijo nosijo za seboj. Temu turističnemu obisku naših mlečnih planin bi lahko rekla kar turistični detoks.« pripoveduje Anka Lipušček Miklavec o izkušnji turistov na sirarskih planinah, ko se dan začne ob pol štirih zjutraj, z molžo, sirarjenjem in odhodom živine na pašo.
Katarina, Iga in Blaž. Ljudje, ki oživljajo tolminske planine. »Turizem je priložnost za to, kako naj preživijo naše planine. Je priložnost, da pokažemo, kako delamo. Hkrati pa tudi super popotnica za potrošnike. Da v trgovinah na policah vedo, od kod prihajajo naši izdelki in kakšno zgodbo ter tradicijo nosijo za seboj. Temu turističnemu obisku naših mlečnih planin bi lahko rekla kar turistični detoks,« pripoveduje Anka Lipušček Miklavič o izkušnji turistov na sirarskih planinah, ko se dan začne ob pol štirih zjutraj, z molžo, sirarjenjem in odhodom živine na pašo. Foto: Marjana Grčman
Marjana Grčman|Mlekarna v Kobaridu je bila zgrajena leta 1957. Začela je s sirarstvom, kasneje tudi s proizvodnjo jogurtov. Dve leti je poslovala kot samostojno podjetje, nato pa se združila s Planiko iz Tolmina, leta 1967 pa s takratno delovno organizacijo Josip Kraš.
Mlekarna v Kobaridu je bila zgrajena leta 1957. Začela je s sirarstvom, pozneje tudi z izdelavo jogurtov. Dve leti je poslovala kot samostojno podjetje, nato pa se združila s Planiko iz Tolmina, leta 1967 pa s takratno delovno organizacijo Josip Kraš. Foto: Marjana Grčman

Direktorica, ki je poleti pastirica

Mlekarna Planika postaja s svojo ponudbo vse pomembnejši turistični akter
16. januar 2018 ob 06:23
Kobarid - MMC RTV SLO

"Neka direktorica večje firme mi je nekoč dejala: 'Ma, Anka, kaj se ti toliko sekiraš za tvojo mlekarno? Če ne bo šlo, boš šla pa drugam.' Ampak, kam pa naj jaz grem? To ni Ljubljana. Jaz grem lahko samo domov, v Zatolmin. Mi se vsi poznamo med seboj. Pri nas se ne moreš skrit. In kmetije, ki so odvisne od tebe. Pa usoda družin. To je strašna odgovornost."

Anka Lipušček Miklavič noče biti gospa. Samo sebe imenuje "hribovc". Ker jo je pokrajina Zgornjega Posočja utrdila v trmi, žilavosti in puntarskem duhu. Direktorica Mlekarne Planika, ki je lani praznovala svojo 60-letnico obstoja, dan začne okoli pete ure zjutraj, z molžo krav. Šele potem gre v službo, v vlogo direktorice in menedžerke. Ima samosvoj urnik in še vedno živi po načelu svojega očeta, ki ji je vedno govoril: "Upaj si toliko, kolikor veš, da lahko."

"Ni me sram priznati, da sem včasih tudi jokala."

Direktorici četrte največje mlekarne v Sloveniji, ki letno ustvari okoli 9 milijonov evrov prometa in ima daleč največjo odkupno ceno mleka, so na začetku leta 2006 napovedovali komajda slabo leto trajanja. Na mlečnem področju je bilo tedaj že devet mlekarn in zdelo se je, da je trg zasičen.

"En stavek mi je takrat na začetku segel v dno duše. Šla sem v Koper prodajat naše izdelke in povedala, da prihajam iz Planike. Pa mi reče prodajalka: Oprostite gospa, ampak pri nas pa čevljev ne prodajamo. To je bila ena izmed številnih streznitev. Ni me sram priznati, da sem včasih tudi jokala. Večkrat."

Mlekarna v Kobaridu je bila zgrajena leta 1957. Začela je s sirarstvom, pozneje tudi s proizvodnjo jogurtov. Dve leti je poslovala kot samostojno podjetje, nato pa se združila s Planiko iz Tolmina, leta 1967 pa s takratno delovno organizacijo Josip Kraš. Ob osamosvojitvi so se začele kopičiti težave. Štiri leta pozneje je Kraš Planika pristala v stečaju, potem pa je Kmetijska zadruga Tolmin ustanovila sedanjo Mlekarno Planika za odkup na tem območju pridelanega mleka. Mlekarna še danes odkupuje in predeluje izključno slovensko mleko, pridelano na hribovitih območjih Posočja in Cerkljansko-Idrijskega. Posebno pozornost namenjajo svežemu mleku, ki ima specifičen poln okus zaradi prehrane in načina vzreje živali.

"Japonca je šokiral podatek, da naša krava živi po štirinajst let"
"Ko smo začeli delati z velikimi trgovskimi verigami, smo bili srečni, če smo prek Trojan prodali nekaj kolutov našega sira. Tedaj nihče ni poznal sira s skorjo. Vsi so poznali samo sir, zapakiran v folijo. Tolminc je pa sir, ki je značilen samo za nas. In z leti je zelo pridobil pomen blagovne znamke," razlaga Anka Lipušček. Toda ne samo sir Tolminc, celotna Mlekarna Planika postaja v zadnjem času turistična blagovna znamka in s tem nehote eden ključnih akterjev v turistični zgodbi Doline Soče. Leta 2010 se je na dvorišču mlekarne s pomočjo Tolminskega muzeja odprla stalna razstava "Od planine do Planike", ki prikazuje stoletno dediščino planinskega pašništva v Zgornjem Posočju. Lani so turistom ponudili organiziran obisk pašnih planin in živo spoznavanje sirarske tradicije. Planine so tako postale turistična infrastruktura.

Turizem ni samo način življenja. Je tudi stanje našega duha. Kdo so ljudje, ki oblikujejo nove turistične smernice? Katere zgodbe vas odpeljejo na pot - in kaj vse nas dela turiste? Na vse to in še več bomo iskali odgovore v podkastu, v katerem bomo razpravljali o dobrih in slabih praksah iz sveta turizma. Turizem osebno. Marjana Grčman se je v šesti epizodi podkasta pogovarjala z Anko Lipušček Miklavič, direktorico Mlekarne Planika.

.

"Ljudem je treba povedati našo zgodbo. Ni dovolj, da se samo peljejo po dolini. Da spoznaš nas in naše resnično življenje, si moraš obuti gojzarje, šohe, mi rečemo. In narediti korak v hribe. Tam je naše resnično življenje. Ljudje ne morejo verjeti, da pod kotli v planinah še zmeraj kurimo ogenj. Tako kot pred štiristo leti."

Poseben šok je v posoških planinah pa je doživel japonski novinar, vajen urbanega ritma velemesta. "Japonca je šokiral podatek, da naša krava živi po štirinajst let. Da otroci pomagajo zraven živine. Ni mogel verjeti, da sir obračamo na roke, da ga peremo z rokami, da ga zorimo na lesenih policah. To je bil drug svet za njega."

Vedno več turističnih delavcev in vedno manj kmetov
V okviru turistične dejavnosti Mlekarne Planika bodo letos v Bovcu turistom na ogled odprli njihovo ekološko posest. Z geografsko zaščitenim sirom Tolminc pa mlekarna že leta oskrbuje Hišo Franko in Joška Sirka, edinega Slovenca z Michelinovo zvezdico. Anka je namreč prvoborka za lokalno pridelano hrano in avtohtone produkte.

"Vedno mi je šla na živce mestna, površinska miselnost, da je modno jesti jogurt s čim manj maščobami. Maščoba da okus izdelku. Jaz pravim – pojej, kar potrebuješ, potem pa to skuri. Ne leži na kavču in glej televizije. Ne nazadnje – trendi se obračajo v nasprotno smer. Nam prodaja izdelkov z manj maščobe pada. Kar dokazuje to, da so ljudje začeli razmišljati. Veste, naša dolina ni bila nikoli bogata. Naši predniki so imeli mleko, sir, skuto in svinjsko meso. Pojedli so vse in bili vseeno suhi. Ta obsesija s čim manj maščobami je modna muha."

Turizem se v Zgornjem Posočju tesno prepleta s kmetijstvom. Ravno kmetje so tisti, ki s pašo živine in košnjo ohranjajo krajino privlačno za turiste. Dolina Soče namreč počasi izgublja kultivirano krajino. Gozd prihaja vse bližje naseljem. Tam, kjer so bili prej travniki, je zdaj gozd, polja pa so postala travniki. Turističnih delavcev je danes vse več, kmetov pa čedalje manj. Kar je svojevrstna ironija. "Je pa mleka čedalje več," me dopolni Anka. "Tisti kmetje z eno ali dvema kravicama, to se opušča. Malo je tistih, ki še vzamejo koso v roke in pokosijo breg. So pa zato v igri večji kmetje."

Vojna krajina, ki je postala izložba turizma
Malokdo verjame, da je bil danes zaraščen prostor doline Soče nekoč kamnita puščava. In še danes se po planinah čuti vojna krajina, ki jo je za seboj pustila velika vojna soške fronte. "Na planini, kjer poleti pasemo, pravijo, da je bilo po 1. svetovni vojni teren tako razoran, da bi lahko sadili krompir. Ni bilo niti kvadratnega metra zelenega. Potem so kmetje v treh letih tako usposobili teren, da so lahko gnali spet živino na pašo. Še danes so pastirski stani prekriti s pločevino iz prve vojne. Pa seniki po hribih. Žičnata ograja je še vedno od tedaj. Pa poti, korita in studenci. To je del nas. To živimo."

Večino svojega dopusta Anka preživlja v planinah. Kot pastirica in sirarka. Poleti mora namreč skupaj s svojo družino oddelati svoj delež pašnje in molže ter sirjenja na planinah. Njeno delo je način življenja in malo zlaganega je v njem. "Mi smo morali biti trmasti, če smo želeli ostati in obstati v dolini Soče. To nas kuje vsak dan."

VIDEO
Anka Lipušček
Marjana Grčman
Prijavi napako
Komentarji
ksut
# 16.01.2018 ob 06:35
Prosim ne propagirajte preveč uspešnosti podjetja, da ga ne zavohajo Mišići in ostali meneđerji.
ufojani
# 16.01.2018 ob 06:51
Respect
ostanite samostojni
heron
# 16.01.2018 ob 06:56
GLOBOK POKLON
punca08
# 16.01.2018 ob 07:16
Uspešen direktor je tisti direktor, ki začenja delo iz proizvodnje in pozna celoten potek dela in ceni delo vsakega delavca. (sem pozabila prej dodati).
mag.lepi
# 16.01.2018 ob 07:01
najboljši mlečni proizvodi v državi!! Žal jih slovenci ne cenimo dovolj! keep up the good work!!
Dedraklemen
# 16.01.2018 ob 07:27
Sredi fantastičnega ničesar. Tako bi lahko imenovali turistični produkt na najvišje ležeči tolminski planini Sleme. 1450 metrov čiste poezije.

Odlicno napisano :-) me mika, da bi se tja podal tudi sam!
Sklonjen
# 16.01.2018 ob 07:26
"Neka direktorica večje firme mi je nekoč dejala: 'Ma, Anka, kaj se ti toliko sekiraš za tvojo mlekarno? Če ne bo šlo, boš šla pa drugam.' Ampak, kam pa naj jaz grem? To ni Ljubljana. Jaz grem lahko samo domov, v Zatolmin. Mi se vsi poznamo med seboj. Pri nas se ne moreš skrit. In kmetije, ki so odvisne od tebe. Pa usoda družin. To je strašna odgovornost."

Delavcem javnega sektorja in njihovim brezštevilnim sindikatom je tole potrebno dati v branje, preden se jih spet spusti kamorkoli blizu pogajalske mize!
punca08
# 16.01.2018 ob 07:15
Bila sem v muzeju in če je le možno, kupujem Tolminsko, Bohinjsko in nenazadnje Pomursko mleko (izdelke) - tako nekako je moj vrstni red. Muzej je vreden obiska in tudi njihova prizadevanja v dokaj odročnem kraju so častitljiva.Njihova trgovina izredno dobro založena in lepa. Vse dobro na njihovi poti. Čestitke!
nocoment78
# 16.01.2018 ob 07:32
pristni ljudje
grapar
# 16.01.2018 ob 07:30
Vse čestitke za to lepo in uspešno zgodbo in vso srečo za naprej. Sem bil velikokrat tam gori na teh planinah in bom tja gor zahaja dokler bodo noge dale.
fago
# 16.01.2018 ob 07:31
Če me v megleni Ljubljani brcnejo iz službe, bom takoj napisal prošnjo "hribovki". To bi res bilo nekaj dobrega za telo in dušo.
Saussure
# 16.01.2018 ob 11:49
Mi se vsi poznamo med seboj. Pri nas se ne moreš skrit. In kmetije, ki so odvisne od tebe. Pa usoda družin. To je strašna odgovornost.

Izjava za bob leta, brez zajebancije. Res ni veliko takih ljudi, ki bi se v poslovnem smislu sekirali za male dobavitelje.
alemba
# 16.01.2018 ob 07:38
V MB kupujem njihovo mleko in pa tudi jogurte. Dobrota v steklenici... LP
Arndovia
# 16.01.2018 ob 09:24
Pohvalno! Kar tako naprej! :) Tolminska skuta pa je itak mljask mljask! No, Pomurska tudi! :D Ah Slovenci se sploh ne zavedamo kako dobro hrano pridelujemo.
pietetnik
# 16.01.2018 ob 09:21
Zaradi takih ljudi sem ponosen, da sem Slovenec!
henodarling
# 16.01.2018 ob 09:05
Poznam gospo, taki biseri še držijo Slovenijo pokonci...
Vse spoštovanje !!!
Coli
# 16.01.2018 ob 08:41
Odlični izdelki! Planikino mleko kupujemo vsakodnevno - kot tudi iz Bohinjske sirarne (kislo mleko, jogurt, smetane...). Veseli mi, da se miselnost tudi udejanja v pravo smer!
johndeer
# 16.01.2018 ob 08:37
Zgled ostalim direktorjem... Prav zanima me, koliko direktorjev v SLO je v podobno veliki firmi npr, delalo za enim od strojev. Kar tako, za občutek in realnejšo oceno svojih zaposlenih....
profich
# 16.01.2018 ob 09:42
Vedno kupujem njihovo mleko, maslo itd. četudi so dražji od konkurence. Ampak tak način dela je treba podpreti, pa tudi kakovost izdelkov je mnogo mnogo boljša.
oliva
# 16.01.2018 ob 15:30
Bravo, to pa je lepa pristna slovenska zgodba o uspehu, velik poklon!

(da ne govorim o tem, da so Planikini izdelki res kakovostni, morda najbolj)
maliP
# 16.01.2018 ob 11:10
Anka prava Tolminska puntarica!
Njihovi izdelki so dragi za tiste, ki ne vest kaj kupujete v "poceni" izdelkih.
Mogoče podatek, da Tolminski kmetje dobijo najboljše plačano mleko v državi (seveda imajo tudi daleč najslabše pogoje za rejo) Tako da kljub ceni ostane Planiki manj kot ostalim mlekarnam (kar pa trgovcev niti slučajno ne zanima, saj še zmeraj pokasirajo cca 60% končne cene (brez ddv-ja()
oliva
# 16.01.2018 ob 15:30
@punca08:
"Uspešen direktor je tisti direktor, ki začenja delo iz proizvodnje in pozna celoten potek dela in ceni delo vsakega delavca."

Tako je, podpis.
don_draper
# 16.01.2018 ob 14:52
Čestitke! Pošten in delaven ičlovek, za bonus pa še nadpovprečno razviti možgani = garantiran uspeh...
Poznam še eno direktorico, ki je sicer ravno šla v pokoj in sicer direktorico Domela, ki je doma s kmetije in jo lahko vidimo kako ročno kosi travo in oblaga seno na kozolcu... Krivulja tega podjetja je ob njenem prevzemu tudi šla samo navzgor!

Nadaljujte z dobrim delom, če ne za večino še za tistih nekaj nas ki to cenimo!
heron
# 16.01.2018 ob 10:35
Sem vesel da hvalite Slovensko hrano. Tako naj ostane in še več,obdelujmo svojo zemljo in sami skrbimo zase-kaj zaužijemo. Naj se ne prodaja Slovenska zemlja. Naj se povrne delu in deželi vrednost
Canis.Lupus
# 16.01.2018 ob 09:42
Bravo!

Poklon sposobni direktorici in najboljšemu mleku na slovenskem, ki je vredno malo višje cene.
Hima
# 16.01.2018 ob 12:43
Raj na zemlji kateri si ni ogledal ta del Slovenije je zamudil najlepši čas svojega življenja kateri bi radi doživeli stare čase se naj odpravijo v planinsko pašo pod Mrzli vrh vse natur
Jože Gorišek
# 16.01.2018 ob 10:36
Sir sicer malo drag ,ampak odličen.
brehme
# 16.01.2018 ob 10:00
Kupujem njihovo maslo, najboljše je od slovenskih mlekarn. Ali pa enako dobrega dobim od kmetije na tržnici.
TrstJeNas
# 17.01.2018 ob 08:02
Bravo Anka!
ir.maiden
# 16.01.2018 ob 19:48
Tolminski sir je res nekaj posebnega. Ponavadi ga kupim kar direkt od kmetov, če na pa od Planike.
Skippy
# 16.01.2018 ob 07:55
@kidro
za zaposlene lahko poskrbiš toliko kot ustvarijo dodane vrednosti. Ponavadi je ne ustvarijo dovolj niti za svojo plačo.
zakocena_je
# 18.01.2018 ob 05:34
To so ljudje, ki bi morali voditi državo. Kar je ta gospa dala skozi, je referenca za katerokoli odgovorno delovno mesto državnih podjetij!
Lenuhi preberite si ta članek.
Gospa Miklavič, vam pa samo res globok priklon in poklon!
Nikolaj
# 17.01.2018 ob 11:36
Z moje strani dajem globok poklon.
Vse spoštovanje.
Arso
# 17.01.2018 ob 10:34
S poštenim delom, vizijo in dobrimi odnosi v podjetju
in s strankami se lahko daleč pride.
zakocena_je
# 18.01.2018 ob 05:37
In MMC, kako vas ni sram, da tak članek umestite v rubriko “Ture Avanture”?
To je članek za med top novice, da bo v poduk lenuhom in kradljivcem in dal inspiracijo tistim, ki jo iščejo.
A sedaj bo Mirči še go. Miklavič zamenjal, če sodimo po Luki Koper?
Bombek
# 21.01.2018 ob 12:32
Z spoštovanjem ljuba gospa in veliko uspeha še vam naprej želim...! :D
Mitko
# 19.01.2018 ob 12:58
Res imajo super izdelke, ki jih tudi sam redno kupujem. Tisti del naše države pa je itak čudovit.
Gospa Anka, vso spoštovanje in tako naj bo še naprej!
Isao
# 01.05.2018 ob 08:29
Vedno kupim maslo Planika.
aaaaaaa
# 23.01.2018 ob 16:54
https://www.sds.si/novica/slovenska-kmetija-slovenska-druzina-varna-hrana-15147
Nadja85
# 22.01.2018 ob 17:07
Brez kakovostne hrane ne bo kakovostnih ljudi in ne uspešne Slovenije.
Tega se ta vlada ne zaveda.
aka29
# 18.01.2018 ob 11:27
@zakocena_je

Po kakšni logiki, bi lahko "Mirči" imel kakršen koli vzvod za menjavo direktorice Mlekarne Planika d.o.o.?
Skippy
# 16.01.2018 ob 07:35
Jaz pravim – pojej, kar potrebuješ, potem pa to skuri. Ne leži na kavču in glej televizije. Naši predniki so imeli mleko, sir, skuto in svinjsko meso. Pojedli so vse in bili vseeno suhi.

To komentatorskim levičarjem nikakor ne potegne. Še za to, da se jim nič ne da so krivi drugi.
Resnica123
# 16.01.2018 ob 13:44
Clankov o Planiki je pa sumljivo veliko zadnje mesece.
kidro
# 16.01.2018 ob 07:36
Če ste že tako fajn firma, bi lahko tudi za zaposlene malce bolj poskrbeli a ne?
FuTurist

Turizem ni samo način življenja. Je tudi stanje našega duha. Kdo so ljudje, ki oblikujejo nove turistične trende? Katere zgodbe vas odpeljejo na pot – in kaj vse nas dela turiste? Na vse to in še več iščemo odgovore v novem podkastu FuTurist.

Ture avanture
link
Največkrat z vlakom Avstrijci, Slovenci močno v zaostanku
20
21. september 2018 ob 16:54 Povprečen Avstrijec se letno z vlakom, tramvajem ali podzemno železnico vozi 2.255 kilometrov, s čimer se je Avstriji uspelo uvrstiti na prvo mesto med državami članicami Evropske unije.
Več novic ...
FuTurist
link
"Ne upam si napovedati, kdaj bo tudi druga svetovna vojna postala turistični produkt"
20
16. december 2017 ob 07:07 Janko Boštjančič, prvi mož Parka vojaške zgodovine, je eden tistih entuziastov, ki so verjeli, da je turizem v Pivki lahko še kaj drugega kot le gneča na cesti in mimovozeče se avtomobilske kolone ...
Več novic ...
Kazalo