FuTurist
Janko Boštjančič
“Ker smo javni zavod, v turistični tekmi tečemo z zvezanimi nogami. In to je problem. Moji zaposleni, vključno z mano kot direktorjem, bomo imeli popolnoma enako plačo, če v muzej pripeljemo 45 tisoč obiskovalcev ali pa 20. Za zdaj smo tu skupina entuziastov, ki v sklopu muzeja združujemo hobi in službo. In to je temelj uspeha Parka vojaške zgodovine.” Foto: Simon Avsec
       To je ta ljubljanski pogled na zgodovino. Ker gredo 27. junija prvi tanki skozi Ljubljano. Toda iz Pivke so šli prvi tanki že 26. junija dopoldne, ko se je začela agresija jugoslovanske vojske. To dvigne težo naši lokaciji. Zato je prav, da je osnovni muzej, ki prikazuje osamosvojitveno dogajanje, prav tu, v Pivki. To je zgodovinsko pomembna točka. Obiskovalci se čudijo, da tako pomemben muzej, ki prikazuje rojstvo države, ni v prestolnici. Zakaj ga ni v prestolnici, s tem se mi ne obremenjujemo, vemo pa, zakaj ga imamo v Pivki.       
Janko Boštjančič
Če je bila Pivka pred ustanovitvijo Parka sivo in turistično neprepoznavno naselje, pa je v desetih letih s sistematičnim trženjem in razvojem turizma postala primer, kako lahko turizem izboljša urejenost kraja, kakovost življenja lokalnega prebivalstva in tudi odpira priložnost za nov zaslužek. V prihodnje se v Pivki načrtuje širitev ponudbe v Krajinskem parku pivških presihajočih jezer. Veliki načrti pa so tudi s spomeniško zaščitenim dvorcem Ravne, ki naj bi bil spremenjen v protokolarni objekt, okoliška stavba pa v hotel visoke kategorije. Foto: Simon Avsec
       V Pivki pred petnajstimi leti ravno zaradi močne navzočnosti vojske turizma niso poznali. Velik del je bil prav zaradi vojske in vojaškega poligona zaprto območje. Tu ni bilo turistične tradicije, čeprav mimo vodi glavna cesta proti Kvarnerju in kljub bližini glavnih točk slovenskega turizma - Postojnske jame, Predjamskega gradu, Škocjanskih jam in Lipice. Zaradi vojske so bile omejitve, ni bilo razvite infrastrukture, tujci so težko dostopali do turističnih kmetij ... Park vojaške zgodovine je to razvojno oviro, ki jo je vojska predstavljala, obrnil v razvojno priložnost tega prostora.       
Janko Boštjančič
"V naše šole je vcepljen pacifizem. Toda šole, ki nas obiščejo, se k nam vračajo, ker so zadovoljne z vsebino, ki jo dobijo. Druga svetovna vojna in naša osamosvojitvena sta uvrščeni v deveti razred na konec leta, v gimnaziji pa šele na konec četrtega letnika, ko so dijaki in učenci čisto drugje z mislimi - v maturi, na valeti … Res je velik primanjkljaj v poznavanju in vedenju o teh področjih." Foto: Simon Avsec
       Slovenci smo zelo travmatizirani kar se tiče naše nacionalne in vojaške zgodovine. Zgodovinsko in prikazovanje druge svetovne vojne je ideološko obremenjeno, zato mi predstavljamo vojaško-tehnično dediščino tega časa. Kdaj bo tudi druga svetovna vojna postala turistični produkt, si ne upam napovedati. Počasi gre v to smer. Posamezni segmenti se prav dobro prikazujejo tudi kot turistični produkt. Toda problem na Slovenskem so različni pogledi na to dogajanje.       
Janko Boštjančič
Janko Boštjančič Foto: Simon Avsec/Park kar 75 odstotkov svojih sredstev zasluži na trgu, zaradi česar je manj odvisen od lokalne in državne politike.

"Ne upam si napovedati, kdaj bo tudi druga svetovna vojna postala turistični produkt"

FuTurist: peta epizoda turističnega podkasta na rtvslo.si
16. december 2017 ob 07:07
Pivka - MMC RTV SLO

Janko Boštjančič, prvi mož Parka vojaške zgodovine, je eden tistih entuziastov, ki so verjeli, da je turizem v Pivki lahko še kaj drugega kot le gneča na cesti in mimovozeče se avtomobilske kolone na poti proti Kvarnerju in Dalmaciji. Na prostoru razpadajočih in skorajda popolnoma uničenih nekdanjih italijanskih vojašnic je tako leta 2004 - tako rekoč iz nič - zrasel Park vojaške zgodovine.

"Tukaj so Slovenska vojska in njene posebne enote trenirale urbane spopade in dejansko so uničili vse, kar se je uničiti dalo. Ampak tudi domačini nismo brez krivde. Vojašnice so bile ves čas predmet plenjenja in odneslo se je tako rekoč vse. Stanje je bilo katastrofalno in kot lokalna skupnost tega nismo več mogli mirno gledati. Tako je nastal Park vojaške zgodovine."

Park vojaške zgodovine ni muzej lepih umetnosti
Park vojaške zgodovine ni muzej lepih umetnosti. V njem je prikazana vojaško-tehnična zgodovina kot del kulturne dediščine tega prostora, ki je bil od zmeraj prežet z navzočnostjo vojske. Pravzaprav je malokatera slovenska pokrajina tako močno zaznamovana z vojsko in vojaškimi dejavnostmi kot prav Pivška kotlina. Pestra zgodovina in strateška lega sta za seboj pustili neverjetno bogat pečat vojaške dediščine in utrdbene arhitekture. Vse od zapuščine Alpskega zidu, ki ga je za utrjevanje meje v tridesetih letih prejšnjega stoletja zgradila kraljevina Italija, do tankov in vojašnic kot ostalin jugoslovanske armade ter do osrednjega vojaškega vadišča Poček.

"Za vsemi vojskami je tu ostala neka dediščina. Nekateri bi to imeli za balast in breme. Mi pa smo v tem videli razvojno priložnost. Navzočnost vojske in vse njene ostaline obravnavamo kot dediščino tega prostora in kot tako jo tudi tržimo." Tako Janko Boštjančič razlaga tržni model muzeja, ki poleg kobariškega velja za enega najbolj obiskanih slovenskih muzejev. Prav v teh dneh so presegli letošnji cilj 45 tisoč obiskovalcev in očitno so v Pivki našli dobro tržno nišo, saj so trenutno v Sloveniji brez konkurence. Park vojaške zgodovine je namreč s svojo ponudbo največji muzejsko-zgodovinski kompleks v tem delu Evrope. In pred leti bi le malokdo verjel, da je lahko prav vojska uspešen izvozni artikel v turizmu. Navzočnost vojske na tem prostoru namreč ni prijetna zadeva. In še vedno predstavlja breme. Park vojaške zgodovine je zato neki model sobivanja tudi z lokalnim prebivalstvom, saj skozi njega posredno tudi vojska nekaj vrača temu prostoru, pripoveduje direktor Parka.

"V Pivki pred petnajstimi leti prav zaradi močne navzočnosti vojske turizma niso poznali. Velik del je bil prav zaradi vojske in vojaškega poligona zaprto območje. Tu ni bilo turistične tradicije, čeprav mimo vodi glavna cesta proti Kvarnerju in kljub bližini glavnih točk slovenskega turizma - Postojnske jame, Predjamskega gradu, Škocjanskih jam in Lipice. Zaradi vojske so bile omejitve, ni bilo razvite infrastrukture, tujci so težko dostopali do turističnih kmetij ... Park vojaške zgodovine je to razvojno oviro, ki jo je vojska predstavljala, obrnil v razvojno priložnost tega prostora."

Turizem ni samo način življenja. Je tudi stanje našega duha. Kdo so ljudje, ki oblikujejo nove turistične smernice? Katere zgodbe vas odpeljejo na pot - in kaj vse nas dela turiste? Na vse to in še več bomo iskali odgovore v podkastu, v katerem bomo razpravljali o dobrih in slabih praksah iz sveta turizma. Turizem osebno. Marjana Grčman se je v peti epizodi podkasta pogovarjala z Jankom Boštjančičem, prvim možem Parka vojaške zgodovine v Pivki, ki mu je uspelo iz ruševin nekdanjih italijanskih vojašnic postaviti največji muzejski kompleks v tem delu Evrope.


V Pivki turiste ustavljajo s tanki

Park kar 75 odstotkov svojih sredstev zasluži na trgu, zaradi česar je manj odvisen od lokalne in državne politike. Še vedno pa bitka za obiskovalce ni lahka. Pripeljati jih v Pivko, ki se s svojo ponudbo šele dobro postavlja na turističnem zemljevidu, se včasih zdi kot misija nemogoče. Problem regije je izrazito pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti in odsotnost stacionarnega turizma. Glede na cesto, ki vodi proti Kvarnerju in Dalmaciji, je večina turistov v prehodu in ustaviti jih je mogoče le s privlačno ponudbo. Ali pa s tanki, kot je pred leti duhovito pripomnil pivški župan Robert Smrdelj. V želji po večji atraktivnosti so pred desetimi leti v Parku začeli Festival vojaške zgodovine, ki je prerastel v najpomembnejši vojaško-zgodovinski spektakel na državni ravni.

"Nekateri vojaško-zgodovinske spektakle doživljajo kot propagiranje vojne. In dejstvo je, da se v svetu stopnjujejo napetosti in ravno vojne v tem času ne potrebujejo reklame. Pa vendar nas to ne odvezuje od prikazovanja zgodovinskega dogajanja na tem območju. To je naša dolžnost. Slovenija leži na tako strateški lokaciji – tukaj so se skozi celotno zgodovino premikala ljudstva in selile vojske. In vse to je pustilo sled v tem prostoru. In naš Park prikazuje del te zgodovine," je odločen Janko Boštjančič.

Med Festivalom se na Pivškem zbere pisana množica zbirateljev vojaških ostalin in čisto resnih ljudi, ki se preoblačijo v vojaške uniforme. Najraje v nemške, manj pa v ameriške in ruske, ker naj bi bile preveč podobne delavskim kombinezonom.

"Ponazoritvena dejavnost je nekakšna sociološka posebnost. Pri nas nastopajo tudi ljudje, ki so v družbi visoko situirani, pa se preoblačijo v vojaške uniforme. To je njihovo drugo življenje. Na Festivalu pa ne v pride v poštev nobeno izkazovanje ideoloških trenutkov. Vsak ponazoritvenik na temo podpiše izjavo. To prikazovanje vojske in vojaštva je namreč vedno tanek led, po katerem hodimo. Lahko bi koga zaneslo v skrajnost."

Muzej, ki postaja blagovna znamka
Park postaja s širitvijo svoje ponudbe prepoznavna turistična blagovna znamka, ki nase lepi tudi male turistične ponudnike. 70 odstotkov obiskovalcev je domačih gostov, opažajo pa nenavadno veliko zanimanje tujih obiskovalcev za razstavo o osamosvojitveni vojni za Slovenijo, ki jo tujci dojemajo kot prvi večji spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. Zanimivo je, da so nad našo zgodovino in zgodbo o osamosvojitvi bolj navdušeni kot mi sami.

"Slovenci smo zelo travmatizirani, kar zadeva našo nacionalno in vojaško zgodovino. Zgodovinsko in prikazovanje druge svetovne vojne je ideološko obremenjeno, zato mi predstavljamo vojaško-tehnično dediščino tega časa. Ne upam si napovedati, kdaj bo tudi druga svetovna vojna postala turistični produkt. Počasi gre v to smer. Posamezni segmenti se prav dobro prikazujejo tudi kot turistični produkt. Toda težava na Slovenskem so različni pogledi na to dogajanje."

"Raje kot v reklame vlagamo v izredne prevoze"
V Pivko pa vabijo tudi z eksponati ogromnih dimenzij, ki so bili logistični zalogaji na meji mogočega. 76 ton težka in 19 metrov dolga podmornica je v Pivko pripotovala iz Črne gore. Lani jim je v muzej uspelo spraviti 95 ton težko vojaško lokomotivo, ki je zadnja vlekla vlake na primorski progi. Janko Boštjančič pripoveduje, da to nekateri obiskovalci doživljajo kot nekakšen Jurski park vojaških dinozavrov ogromnih dimenzij.

"Ti izredni prevozi so vzbudili veliko zanimanje javnosti. To je naša oblika promocije. Samo prevoz podmornice je v letu 2011 neverjetno dvignil prepoznavnost Parka vojaške zgodovine in takrat se nam je podvojil obisk. Mi pravimo, da raje kot v reklame vlagamo v te izredne prevoze in obnovo eksponatov. Učinek je bistveno večji."

Park pa je tudi nekakšna ura zgodovine. V Pivki namreč oživljajo razmeroma manj znano zgodovinsko dejstvo, "dan prej". Vsi za začetek vojne za Slovenijo navajajo 27. junij zjutraj. Pozabili pa so na dan prej, ko so tanki dejansko zapeljali iz pivških in ilirskobistriških vojašnic. Janko Boštjančič ironično pravi, da se zgodovina pač piše v Ljubljani. "To je ta ljubljanski pogled na zgodovino. Ker gredo 27. junija prvi tanki skozi Ljubljano. Toda iz Pivke so šli prvi tanki že 26. junija dopoldne, ko se je začela agresija jugoslovanske vojske. To dvigne težo naši lokaciji. Zato je prav, da je osnovni muzej, ki prikazuje osamosvojitveno dogajanje, ravno tu, v Pivki. To je zgodovinsko pomembna točka. Obiskovalci se čudijo, da tako pomemben muzej, ki prikazuje rojstvo države, ni v prestolnici. Zakaj ga ni v prestolnici, s tem se mi ne obremenjujemo, vemo pa, zakaj ga imamo v Pivki."

O dobrih in slabih praksah iz sveta turizma v podkastu FuTurist z Marjano Grčman. Vabljeni k poslušanju.
VIDEO
Podkast FuTurist: Janko Boštjančič
Marjana Grčman
Prijavi napako
Komentarji
reorah
# 16.12.2017 ob 07:38
Pogumen in drzen mož, takih nam manjka. Čestitke.
themetun
# 16.12.2017 ob 08:32
Marsikje je 2. svetovna vojna že atrakcija. Lep primer je npr. Krakov, ki s Schindlerjevo tovarno, medvojno lekarno ipd. privablja množice. Imajo pa blizu Aushwitz in še kaj, ampak tudi slovenska zgodovina 2. svetovne vojne ni od muh. Mogoče pa bi lahko sobo pobega Okupirana Ljubljana prestavili v muzej kot dodatno ponudbo.
Sci-fi
# 16.12.2017 ob 08:32
dobro pa kaj ta govori, "Ne upam si napovedati, kdaj bo tudi druga svetovna vojna postala turistični produkt", to se je zgodilo že zdavnaj, v tujini, ampak kaj ko smo mi še vedno 20-30 let zadaj...
Benten
# 16.12.2017 ob 07:28
Bil letos v muzeju in zelo priporocam. Zanimivo tudi za mularijo.
alah
# 16.12.2017 ob 13:59
Park vojaške zgodovine je super projekt, saj je ustavil rjavenje in propadanje številnih dragocenih vojaških eksponatov po Sloveniji. Občini Pivka je omogočil obnovo degradiranega območja starih vojašnic in jim zagotovil zanimiv turistični produkt, ki je v Sloveniji in regiji relativno slabo zastopan. Park je sedaj spodoben center slovenske vojaške zgodovine, v njej se zbirajo in obnavlja materialna dediščina in na predavanjih se zbira stroka in intuzijasti iz Slovenije in širše. Za ta projekt lahko Boštjančiču in drugim mirno čestitate, ker so uspeli z relativno tvegano panogo.
Banban
# 16.12.2017 ob 15:14
Pivka....Izoli je speljala Delamaris, Postojni podjetnike z odlicno industrijsko cono, kmalu bo zbezala tudi v turizmu. Zelo ambiciozni in ucinkoviti ljudje delajo tam. Respekt.
kon
# 16.12.2017 ob 15:30
Dokaz da je lahko tudi muzejska dejavnost v Sloveniji uspešna.
Jon Sneg
# 16.12.2017 ob 17:36
V Franciji je turistična znamenitost tudi Maginotova linija. Slovenci imamo ob stari rapallski meji dobro ohranjene dele Rupnikove linije. Kolikor vem posamezne občine že skrbijo za turistično promocijo le-te. Je ena zanimiva stvar, ki bi z dobro promocijo lahko privabila več turistov.
oziris.va
# 16.12.2017 ob 10:45
"Ne upam si napovedati, kdaj bo tudi druga svetovna vojna postala turistični produkt"

Upam, da čim hitreje. Vsaj na drugih področjih je že tako (npr. zabavna industrija).
Bivši uporabnik
# 17.12.2017 ob 08:58
Karel bi lahko pri svojem poslovnem partnerju Vladimirju za muzej zrihtal kakšne Mige ali Suhoje s popustom.
dejneseri
# 16.12.2017 ob 11:48
Oh, sklonjen, ne bluzi...

Back, zal je tako, da pot v prihodnost gre skozi razumevanje in sprejemanje preteklosti...
Pinko Palinko
# 18.12.2017 ob 09:00
@RJSlo

kakšen poseben razlog, da bi morali napisati članek o spodaj navedenih gospodih (ali so morda vmes tudi gospe)? Ali je problem v tem, da se vsi ti priimki končajo na čič? Potem bi moral dodati še Jelinčič. Kaj je v tem posebnega? Ai si tudi ti eden od kranjskih janezov (ali pa štajerskih), ki ne loči med priimki na -čič in -ić? Veliko primorskih priimkov se konča na -čič, ampak v drugih delih Slovenije jih mečejo v isti koš s priimki iz drugih delov nekdanje skupne države. Potem pa jih zapišejo še z najbolj osovraženo črko v Sloveniji (ć), tako da na koncu niso nič boljši od zahodnih sosedov, ki so te priimke mesarili pred II. sv. vojno.
DULE50
# 16.12.2017 ob 08:42
V Ilirski Bistrici so šli 25. 6.
zapravico
# 16.12.2017 ob 07:58
Pač še eden,ki mu je padla služba v med
RJSlo
# 16.12.2017 ob 07:49
No ja. Tudi o tem bi morali napisati članek:

- Boštjančič,
- Florjančič,
- Aljančič,
- Kocjančič,
- Jančič,
Itd. :))

Drugače pa tudi z moje strani čestitke za dobro delo.
luckyss
# 16.12.2017 ob 07:20
Malo še počakajte, da boste lahko vključili še tretjo...
mare nostrum
# 16.12.2017 ob 11:26
Ma nimaš kaj videt v muzeju razen par rjavih ruskih tankov brez veze...
luckyss
# 16.12.2017 ob 09:27
Vojne so sramota za človeštvo in ne neka zanimivost ter prilika za " glorificiranje" posameznikov..
BACK
# 16.12.2017 ob 09:08
NE vem sicer kaj je šlo mimo mene, ampak tukaj na MMC stalno vidim neke člake od 1.svetovne, pa druge...pa skos pumpajo to..z vsem dolžnim spoštovanjem do žrtev, ampak: koga hurca sploh birga še, kaj je bilo...dajte ljudje gledat naprej in ne nazaj, in fokusirajte se naprej v dobro, pa bo dobro prišlo, če pa pumpate fokus z temi slabimi informacijami, bo pač slabo.. stvari pač tako delujejo, kaj komu ni jasno.
Sklonjen
# 16.12.2017 ob 07:41
Kdaj bo tudi druga svetovna vojna postala turistični produkt, si ne upam napovedati"

Ko se bo razčistilo, da je šlo-vsaj v primeru Slovenije- za revolucijo, kjer so komunisti s pomorom gospodarske in siceršnje elite-tako imenovanih razrednih sovražnikov, nasilno prevzeli oblast, še pred tem pa kolaborilari s Hitlerjem oz. nacisti! Najbolj podlo pri tem pa je bilo, da so za svoje sprevrženo početje zlorabili čas, ko je bil slovenski narod in vsa Evropa pred vprašanje vprašanjem biti ali ne biti, torej narodno osvobodilni boj!
Torej takrat, ko se bo razčistilo z mitom herojih in osvoboditeljih in se nam bo prenehalo prodajati laži o našii zgodovini ter obsodilo resnične krivce za zločin na naših tleh!
FuTurist

Turizem ni samo način življenja. Je tudi stanje našega duha. Kdo so ljudje, ki oblikujejo nove turistične trende? Katere zgodbe vas odpeljejo na pot – in kaj vse nas dela turiste? Na vse to in še več iščemo odgovore v novem podkastu FuTurist.

FuTurist
link
Direktorica, ki je poleti pastirica
44
16. januar 2018 ob 06:23 "Neka direktorica večje firme mi je nekoč dejala: 'Ma, Anka, kaj se ti toliko sekiraš za tvojo mlekarno? Če ne bo šlo, boš šla pa drugam.' Ampak, kam pa naj jaz grem? To ni Ljubljana. Jaz grem lahko ...
Več novic ...
Kazalo