Glej ga, Sloven'c!
(9)
Tasmanija se ponaša s čudovito neokrnjeno naravo. Foto: Matic Oblak
Pri Anki doma Foto: Matic Oblak
Reka Franklin v tasmanski džungli. Foto: Matic Oblak
Priljubljena deskarska plaža južno od prestolnice Hobart. Foto: Matic Oblak

Anka s Tasmanije: Slovenska zaveznica aboriginov in ekoaktivistka

Iz Deskel na avstralski otok
9. februar 2017 ob 12:36
Hobart - Radio Koper

Anka Makovec, ki bo letos praznovala 79. rojstni dan, se je pred skoraj pol stoletja odpravila iz kraja Deskle na levem bregu Soče v svet.

V tistem času ni bilo tako enostavno spakirati kovčkov in oditi. Svet jo je vznemirjal, vabil, izzival in želela ga je raziskati, doživeti čim več čudovitih izkušenj. Ni veliko pomišljala - ko se ji je ponudila prva priložnost, je odšla v Avstralijo.

Danes bi o njej lahko posneli filmsko pripoved. Živela je z avstralskimi domorodci, aborigini, bila aktivistka, poleg tega pa je tudi strastna popotnica – prepotovala je ves svet - in prav tako strastna ljubiteljska slikarka.

Morda bi zgodbo o njej začeli v Avstraliji, kamor je stopila z ladje in kjer je živela, dokler se ni dokončno in usodno zaljubila v Tasmanijo. Ta avstralski otok je postal njen drugi dom. Tudi zato, ker jo tamkajšnja narava spominja na modro zeleno Sočo in hriboviti svet ob njej. Ko se je srečala z domorodci Palava, je videla, da se jim dela strašanska krivica. V dno duše jo je pretresel dogodek, ko se s prijateljem ni mogla udeležiti gledališke predstave. Domorodcem je bil vstop prepovedan.

"To so zlati in dobri ljudje, njihova kultura je ena najstarejših na svetu. Evropejci pa so prišli k njim in jim rekli: Mi vas bomo civilizirali! Ma, čakajte malo, sem si mislila … Ko sem šla živet k njim in se naučila njihove zgodovine, kulture in umetnosti, so mi dejali, naj grem v šolo in pripovedujem mladini o njih. In sem šla, ampak samo zato, ker so me oni prosili. Na koncu pa mi je bilo v veliko zadoščenje. Zato so me tudi posvojili in mi dali aboriginsko ime - Narigin. To pomeni jutranja zvezda. Zelo sem ponosna na svoje aboriginsko ime," razlaga.

Preprečila gradnjo hidroelektrarne
Anka je bila v 80. letih prejšnjega stoletja aktivistka. Pomembno vlogo je skupaj z Zelenimi Tasmanije odigrala v boju proti gradnji hidroelektrarn, ki naj bi jih postavili sredi tasmanske džungle in na sotočju rek Gordon in Franklin. Njihov boj je trajal skoraj dve leti.

"Šla sem v Tasmanijo in si jo ogledala. In ko sem videla to čudovito nedotaknjeno naravo, pragozdove, tako vse sveže, sem se zaljubila v otok in si mislila: 'To se ne sme zgoditi.' Podjetja naj bi tam zgradila štiri jezove, uničila džunglo, pristni svet in čisto vodo. Se pravi, da bi bil ves ta nedotaknjeni svet uničen. Tja so že prišli buldožerji, tovornjaki. Nekateri aktivisti so se privezali nanje … No, zahvaljujoč temu boju imamo zdaj enkratni naravni turizem. Sto tisoče ljudi na leto pride sem in samo gledajo, uživajo in si napolnijo dušo s to čistočo in pristnostjo narave."

Otok Tasmanija je najmanjša avstralska zvezna država. Leži 200 kilometrov južno od avstralske celine. Skoraj polovica otoka je zaščitena kot narodni park in posejana s kraji, ki so zaščiteni z znakom svetovne dediščine.

Poleg lepih plaž in s snegom prekritega gorovja se po otoku vijejo reke, o katerih je pripovedovala Anka Makovec, med njimi pa so tudi pragozdovi. Zaradi neokrnjene in divje narave, edinstvene flore in favne je Tasmanija privlačen raj za popotnike. Po nekaterih podatkih ima ta avstralska zvezna država celo najčistejši zrak na svetu.

Prispevek v celoti lahko poslušate v spodnje posnetku.

Nataša Uršič, Radio Koper

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
pašeresje
# 09.02.2017 ob 20:26
Lupo

Sem ravno hotel napisati

ampak za aktivizem ni meja, naša Kaja že ve...
Ursula2012
# 09.02.2017 ob 13:38
no, danes je to milijonkrat lažje, po mojem, službe po svetu, svet na dlani...
Guinness
# 09.02.2017 ob 21:12
V tistem času(verjetno okrog 1970) je bilo, po mojem, bolj enostavno spakirati in iti v svet, kot danes.

Zakaj?

Rodil sem se skoraj 20 let kasneje, ampak si težko predstavljam, da bi bilo takrat kaj lažje. Sedaj je vsako leto lažje in ceneje prit iz enega dela svet na drugega, lažje pridobit informacije in lažje ostat povezan z družino in prijatelji.

Gospe Anki pa čestitke za pogum.
Lupo
# 09.02.2017 ob 19:50
Na Tasmaniji Aboriginov ni. Zadnji je umrl 1860.
elaine
# 09.02.2017 ob 13:10
V tistem času(verjetno okrog 1970) je bilo, po mojem, bolj enostavno spakirati in iti v svet, kot danes.
severnik
# 10.02.2017 ob 07:55
Tasmanija je že dolgo na mojem seznamu :)
Buldog
# 09.02.2017 ob 21:22
@Lupo
09.02.2017 ob 19:50
in
@pašeresje
09.02.2017 ob 20:26

Bosta morala malce bolj uporabiti google. Začnita najprej recimo s Palawa.
bjn
# 17.02.2017 ob 10:54
Kadar grem v Tasmanijo vzamem zložljivo kolo s seboj
minnaema
# 18.03.2017 ob 14:24
ja za mesec dva ali največ četrt leta je tam zanimivo živeti a za veliko časa NE to pa NE !
Kazalo