Glej ga, Sloven'c!
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 51 glasov Ocenite to novico!
false
Kot pravi Tadej, je bilo pri smučanju veliko padcev, saj Kitajci večinoma ne znajo smučati. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
       Šolanje je tukaj precej napornejše kot pri nas, saj je ljudi ogromno in tudi konkurenca je velika. Vsem je vedno pomembno, na katerem mestu so v primerjavi z drugimi, tudi pri učiteljih je plača dostikrat odvisna od uspeha njihovega razreda. Na naši šoli je v razredih okoli 60 učencev, pa tudi drugod so razredi večji kot pri nas - recimo vedno nekje od 40 do 80 učencev.       
false
Lepotni ideal na Kitajskem je bleda polt, zato se dekleta že ob prvih sončnih žarkih takoj skrijejo pod dežnik. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Čeprav je med mladimi košarka bolj priljubljena, mnogi še vseeno radi igrajo namizni tenis. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Nebeški tempelj je ena od glavnih znamenitosti kitajske prestolnice. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Karaoke so tipična oblika zabave na Kitajskem – s prijatelji najameš sobo in prepevaš uro, dve ali celo noč. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
       Ker tukaj ni veliko tujcev (samo okoli 50), smo za Kitajce pravo čudo in velikokrat pritegnemo začudene poglede. Dostikrat te popolni tujci pozdravijo s "hello", a kaj več angleščine skoraj ne premorejo. Se pa zelo radi pogovarjajo, če ugotovijo, da znaš govoriti kitajsko.       
false
Kot pravi Tadej, imajo na šoli veliko tekmovanj, povezanih z angleščino. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Ob bližnjem vodnem rezervoarju raste ogromno mandarin – lahko jih greš nabirat kar sam in izbereš najlepše. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Božično vzdušje v Wuhanu. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Tudi v Džingmenu imamo Eifflov stolp, pravi Tadej Pesjak. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Učenci imajo uniforme. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Žar je priljubljena oblika hrane – z izjemo kurjih krempljev je ponudba večinoma normalna, pravi Tadej. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Tadejevi učenci. V razredih je tudi do 80 učencev. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Na šolskih prireditvah se od učencev pričakuje visoka stopnja discipline. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka
false
Ustvarjanje v kuhinji: cmoki oz. žlikrofi so zelo priljubljena jed. Foto: Osebni arhiv Tadeja Pesjaka

Dodaj v

Tadej iz Kitajske, kjer sta pljuvanje in metanje smeti po tleh zelo običajen prizor

Pouk, z dveurnim odmorom, traja od 7. ure do 18. ure, v razredu pa je 60 učencev
28. december 2015 ob 06:16,
zadnji poseg: 28. december 2015 ob 07:48
Jingmen - MMC RTV SLO

"Učenci se mi vedno pritožujejo, da imajo preveč naloge in da se morajo ves čas učiti, še posebej na višji srednji šoli. Tam pouk končajo šele ob 22. uri. Ta mladina se mi res smili, saj imajo zelo malo oz. skoraj nič časa za družabno življenje, ki ga imajo naši šolarji za samoumevnega," pravi Tadej Pesjak, ki dve leti uči angleščino v kitajskem mestu Jingmen.

Za selitev na drug konec sveta - kar je nedvomno velik izziv in sprememba v življenju - se je odločil, potem ko se je spopadal s težavami pri iskanju službe doma, še dodaten razlog pa je bila njegova želja, da izboljša znanje kitajskega jezika. Pri iskanju službe in urejanju vseh potrebnih dokumentov mu je pomagala agencija, a, kot pravi, je treba biti pri izbiri previden. Na spletu je veliko agencij, ki poiščejo službo zate, je pa težje najti dobro agencijo, zato se je pametno obrniti na nekoga, ki ima z določeno agencijo že izkušnje. "Potem se opravi intervju prek Skypa. Če so zadovoljni s tabo, se začne postopek pridobitve dokumentov, ki pa ni preveč zahteven. A ker je treba čakati, da nekatere stvari pridejo iz Kitajske, lahko vse skupaj traja kakšen mesec," na hitro strne postopek.

Več pa v nadaljevanju.

Pred vrati je "naše" novo leto. Vemo, da Kitajci praznujejo pozneje, toda ali je zaradi vse večje globalizacije tudi na Kitajskem čutiti božično-novoletni duh?
V večjih mestih je zagotovo bolj božično, pa tudi tukaj pri nas je mogoče videti božična drevesa in okraske. A za Kitajce je to samo še en dan, ko se družijo s prijatelji in gredo po nakupih - predbožični dan je eden izmed večjih nakupovalnih dni z veliko akcijami. Na ta dan pa drug drugemu tudi podarjajo jabolka, saj predbožični dan oz. "tiha noč" v kitajščini zveni podobno kot "jabolko". In ko sem malo povprašal ljudi, večinoma vedo, da na ta dan praznujemo rojstvo Jezusa.

Živite v Jingmenu, ki ima približno 400.000 prebivalcev, kar je nekoliko več kot recimo Ljubljana. Si mislim, da je za kitajske razmere verjetno to le malo večja vas? Kakšen utrip ima mesto? Kako je z vremenom?
Jingmen se še vseeno šteje kot mesto, ampak dokaj majhno mesto. Najbolj pogrešam različna kulturna in družabna dogajanja. Tudi drugi večinoma pravijo, da je Jingmen precej dolgočasen, a po drugi strani je prijeten in sproščen kraj, kjer lahko živiš počasi in umirjeno. Tudi tujcev je bolj malo, tako da tukaj ni nič kaj zahodnjaškega vpliva in lahko izkusiš pravo Kitajsko. Vreme je dokaj kontinentalno. V primerjavi s Slovenijo je poleti malo manj vroče, pozimi pa malo manj mrzlo. Ampak pozimi nas vseeno dostikrat zebe, ker tukaj nimajo centralnega ogrevanja.

V splošnem velja, da so Kitajci precej zaprti. Kakšne so vaše izkušnje? Kako so vas sprejeli? Kako pa gledajo nase med seboj - je recimo med različnimi pokrajinami neke vrste rivalstvo?

Ker tukaj ni veliko tujcev (samo okoli 50), smo za Kitajce pravo čudo in velikokrat pritegnemo začudene poglede. Dostikrat te popolni tujci pozdravijo s "hello", a kaj več angleščine skoraj ne premorejo. Se pa zelo radi pogovarjajo, če ugotovijo, da znaš govoriti kitajsko. Tukaj še nisem imel slabih izkušenj, vedno sem bil lepo sprejet. Glede rivalstva ne vem kaj veliko, a menim, da zagotovo obstaja. Je pa res, da je rodni kraj precej pomemben. Če se srečata dva tujca in ugotovita, da prihajata iz istega mesta ali območja, bo med njima takoj vzpostavljeno nekakšno bratstvo.

V zadnjih tednih se največ govori glede Kitajske o smogu v Pekingu. Kako je z zrakom pri vas? Kako to odmeva pri vas, se tudi veliko govori o tem?
Tudi pri nas je odmevala novica in očitno je dokaj odmevna težava, saj je bila celo ena izmed tematik pri pomembnem angleškem tekmovanju, ki ga je imela naša šola pred božičem. V to mesto sem v resnici prišel zato, ker sem verjel, da bo zrak tu odličen, a na koncu sem bil razočaran. Mislim, da so odprli neke nove tovarne, tako da je zdaj tudi pri nas zrak dostikrat precej slab in zelo redko odličen. Ampak vseeno imamo včasih sončne dneve z jasnim modrim nebom.

Kako na splošno dogajanje v Pekingu odmeva v drugih delih Kitajske? Recimo politične zadeve - se veliko pogovarjajo o tej relaciji Peking-drugi deli države?
Na žalost novic ne spremljam tako pogosto, ampak zagotovo se veliko govori o tem, politika je tukaj namreč pomembna.

Brala sem, da imate izvrstno odskočno točko za številne znamenitosti v okolici (Čangban Slope, gore Vudang ...). Ste že veliko raziskovali okolico?
Da, tukaj je precej stvari, ki jih je vredno obiskati, vendar jih sam še nisem obiskal tako veliko. Ena izmed težav je, da imamo proste samo konce tedna, tako da ni tako enostavno potovati. Čeprav je kraj blizu, se je vseeno pogosto treba kar nekaj ur voziti z vlakom. Obiskal sem že največjo hidroelektrarno na svetu v Jičangu, grobnice iz dinastije Ming, zelo lepo kraško jamo, šli pa smo tudi smučat na neko golo gorovje, kjer ohranjajo zaplato snega samo za tisto smučišče.

Imajo Kitajci - tako kot recimo Slovenci - navado, da konec tedna preživljajo dejavno, da se takoj v petek odpravijo v bližnjo ali daljno okolico?
Ljudje se tukaj kar pogosto odpravijo na potepe v mestne parke in hribe, ki obkrožajo mesto. A to so večinoma bolj ležerne dejavnosti. Tistega pravega športanja ni tako veliko, sploh med mladimi. Na igriščih sicer vedno vidiš košarkarske tekme, a zdi se mi, da je delež dejavnih ljudi precej manjši kot pri nas. Tudi teka je bolj malo, ljudje tekaške steze uporabljajo bolj za sprehode. To se mi zdelo res zanimivo - zvečer so igrišča polna ljudi, ki hodijo okoli po stezi in se pogovarjajo s prijatelji. Tu in tam pa lahko vidiš tudi kakšnega tekača. Je pa starejša generacija precej dejavna - pogosto telovadijo na za to postavljenih igralih, ki jih najdeš v vsakem parku, poleg tega pa se tudi zbirajo v velikih množicah in skupaj plešejo (večinoma ženske).

Še ena stvar, mimo katere nikakor ne moremo, je kitajska hrana. Ko sem bila poleti na Kitajskem, sem se pogovarjala z domačini in jim povedala, da je tudi pri nas vse več kitajskih restavracij, a da je okus precej drugačen. In so vneto prikimavali, da tudi sami opažajo, ko gredo drugam po svetu, da je kitajska kuhinja tam zelo drugačna. Kakšen pomen dajejo Kitajci kuhinji? Kakšna kuhinja prevladuje v vašem mestu?
Hrana je pomembna za druženje in vzpostavljanje vezi. Slovenci, na primer, gremo s prijatelji na kavo ali pijačo, tukaj pa gredo na večerjo ali kosilo. Vsi gostje tukaj si tudi delijo posamezno jed, kar tudi pomaga pri vzpostavljanju vezi. Po drugi strani Slovenci vedno jemo samo s svojega krožnika.

Pri nas je hrana dostikrat pekoča, zato moram vedno opozoriti, da ne jem pekoče hrane. Veliko je tudi rib, saj je blizu mesta ogromen vodni rezervoar, kjer ljudje radi ribarijo. Ena izmed značilnih jedi je ribja torta, ki jo dajo v "vroči lonec" (hot pot), nekakšna juha, ki jo dobiš na mizo in potem sam dodajaš sestavine in jih skuhaš. Zelo priljubljena zadeva.

Kaj pa pogrešate od domače hrane? Sem prebrala, da vam zelo manjka sir :).
Ja, manjka mi sir, razne salame, običajen kruh, pravi sendviči, prave pice ... Sicer se vse to da dobiti tukaj, a okus ni pravi, tudi ni enostavno najti teh stvari. Tudi mlečni izdelki so redkejši. Mleka in jogurtov je sicer dovolj, ampak kisle smetane, skute, čisto navadnih jogurtov se ne da dobiti.

Kako pa znanje mandarinščine? Vemo, da je jezik zelo zahteven, Kitajci pa, vsaj velika večina izmed njih, niso ravno najboljši govorci angleščine.
Mandarinščino sem študiral že v Sloveniji, tako da se lahko dokaj normalno pogovarjam z ljudmi tukaj, a kot sem že omenil, sem sem prišel tudi zato, da izboljšam svoje znanje. Vseeno pa moram ljudi prositi, da govorijo pravilno mandarinščino, saj tukajšnjega narečja ne razumem. Angleško govorečih ljudi res ni tako enostavno najti, a med našimi učenci in študenti bližnje univerze je kar precej ljudi, s katerimi se da normalno pogovarjati.

Učite v šoli. Kako se kitajski šolski sistem razlikuje od našega? Kako veliki so razredi, kako je s samim poukom, počitnicami, domačimi nalogami?
Šolanje je tukaj precej napornejše kot pri nas, saj je ljudi ogromno in tudi konkurenca je velika. Vsem je vedno pomembno, na katerem mestu so v primerjavi z drugimi, tudi pri učiteljih je plača dostikrat odvisna od uspeha njihovega razreda. Na naši šoli je v razredih okoli 60 učencev, pa tudi drugod so razredi večji kot pri nas - recimo vedno nekje od 40 do 80 učencev. Pouk večinoma traja od 7. zjutraj do 18. ure popoldne, če pa učenci živijo v šoli, imajo še nočni pouk. Ob 12. uri imamo vsi, učenci in učitelji, dve uri premora za kosilo in počitek.

Učenci se mi vedno pritožujejo, da imajo preveč naloge in da se morajo ves čas učiti, še posebej na višji srednji šoli. Tam pouk končajo šele ob 22. uri. Ta mladina se mi res smili, saj imajo zelo malo oz. skoraj nič časa za družabno življenje, ki ga imajo naši šolarji za samoumevnega. A po drugi strani so navajeni trdega dela, kar lahko vodi do večjega uspeha. Bolj se lahko sprostijo in uživajo življenje v času študija. Med letom imajo počitnice pozimi (slab mesec), poleti (dva meseca) in še dvakrat po okoli en teden (okoli dveh državnih praznikov). Ko sem jih vprašal, kaj bodo počeli, so večinoma odgovorili: domača naloga in učenje.

Je tudi tam tako kot v drugih azijskih državah, kjer vsak belec, ki govori angleško, brez težav dobi delo kot učitelj angleščine?
Mislim, da je najti delo dokaj preprosto, vendar vseeno upoštevajo nekatera merila - raje vzamejo rojenega govorca angleščine, tvoja angleščina mora biti dovolj dobra, opraviti moraš tečaj za poučevanje angleščine (TEFL) in imeti moraš diplomo. Prepričan sem, da se tudi brez tega da najti službo, vendar v tem primeru ni gotovo, da bo vse skupaj zakonito. V zadnjem času so tudi poostrili te zahteve, tako da je zdaj morda nekoliko težje najti službo, kot je bilo pred nekaj leti.

Kako je z življenjskim standardom? S koliko evri mesečno se da na Kitajskem zelo dobro živeti?
To je spet odvisno od mesta. Pri nas in v Pekingu je čisto drugače. Sam tukaj zapravim okoli 300 evrov mesečno samo za vsakdanje življenje – stanovanja in raznih stroškov nam ni treba plačevati. Če se držiš bolj kitajske hrane in tudi sam kuhaš, ne boš zapravil veliko, če pa želiš živeti razkošneje in uživati zahodnjaške dobrine (ki jih pri nas tako ali tako ni veliko), pa lahko zapraviš kar precej. Na primer, najbolj znana restavracija s picami tukaj je Pizza Hut, za srednje veliko pico moraš odšteti okoli 10 evrov, čeprav za moj okus ni ravno pretirano dobra.

Razdalje na Kitajskem so zaradi njene velikosti relativen pojem. Ste že kaj raziskovali svojo okolico (pande v Čengduju ...). Kaj vam je bilo najbolj všeč oz. vas je fasciniralo?
Ko sem bil na Kitajskem prvič (študij sedem let nazaj), sem si tudi vzel čas in en mesec potoval. Obiskal sem glineno vojsko v Šjanu, pande v Čengduju, kamniti gozd v Kunmingu, kraške hribe v Guilinu. Pred kratkim pa sem malo bolj raziskal tudi Peking in Šanghaj. A Kitajska je ogromna in tudi krajev, vrednih obiska, je še mnogo. Ker sem ljubitelj narave, so me na teh potovanjih najbolj očarali pande. Bil sem tudi zelo vesel, da so tako lepo skrbeli za njih, saj so živali tukaj večinoma deveta briga, tako da se živalskim vrtovom najraje izogibam. Pozimi imam namen spet obiskati provinco Junan in malo bolj raziskati tamkajšnjo naravo in kulturo.

Eden izmed vaših zadnjih blogov govori o odnosu Kitajcev do umrlih - da so pokopališča oddaljena od naselij in imajo skoraj vsi grobovi fotografije umrlih. Kakšen je odnos Kitajcev do smrti in umrlih?
Pokopališča tukaj očitno niso tako tesno povezana z vsakdanjim življenjem, saj so daleč od oči in daleč od srca. Tudi obiskana so manj kot pri nas, večinoma samo na dva praznika vsako leto, ki sta povezana s pokojnimi. Pri nas grobove svojcev obiskujemo pogosteje. Če že ne zaradi spominov, pa vsaj zaradi vzdrževanja, rož, sveč. Tukaj to ni potrebno, saj imajo uslužbence, ki vzdržujejo videz celotnega pokopališča, vključno z grobovi. Me je pa presenetilo veliko število fotografij pokojnih - v nasprotju z grobovi v Sloveniji so tukaj fotografije na skoraj vseh nagrobnikih.

Predstavljam si, da je živeti na Kitajskem lahko zelo naporno, ker je pač njihova kultura zelo drugačna. Kako vi opažate, da se je spremenilo vaše začetno gledanje ali odnos do nečesa z zdajšnjim, ko ste tam že skoraj dve leti? Recimo - vam je šlo na začetku kaj na živce, pa ste se zdaj navadili, ali obratno?
Na začetku je bilo recimo kar prijetno, da te ljudje vidijo kot nekaj posebnega, skoraj kot zvezdo, ampak zdaj mi včasih gre na živce, da se ne moreš nekje zunaj preprosto in neopazno sprostiti, saj vedno pritegneš poglede. Sem se pa navadil to večinoma ignorirati oz. se temu samo nasmehniti.

Tukaj je mogoče videti tudi očem dokaj neprijetne stvari, na primer pljuvanje, hrkanje, otroci včasih kar kakajo ali lulajo zunaj, v restavracijah smeti mečejo kar po tleh, na stranišču lahko v školjki včasih naletiš na kakšno neprijetno presenečenje itd. A na srečo nisem tako občutljiv glede teh stvari, tako da lahko normalno živim in ne izgubim teka. Po tolikem času sem se tudi že navadil na novo življenje, tako da me stvari ne presenečajo več. Se je pa vseeno težko navaditi na kakšne neprijetnosti, na primer kričanje, ki se šteje za normalen pogovor, hrup na cesti in precej kaotičen promet. Res pogrešam našo tiho in umirjeno Slovenijo.

Kaj vam je na Kitajskem najbolj všeč v primerjavi z življenjem v Sloveniji in kaj vas najbolj jezi oz. vam ni všeč?
Tukaj mi je najbolj všeč dokaj brezskrbno življenje, najmanj pa pomanjkanje zasebnosti.

Ksenja Tratnik

Vaša najbolj priljubljena izletniška točka Rezervat za pande v Čengduju.

Najbolj tipičen spominek

Ni najbolj tipičnega, a sam imam rad papirnate izrezke (podobe, izrezane iz papirja).

Najslavnejši državljan


Mao Cetung, trenutno pa predsednik Ši Džinping in lastnik Alibabe Jack Ma

Cena kave in piva v lokalu

Kava okoli 3-4 evre, saj je to zahodnjaška dobrina, kitajsko pivo 1,5 evra, tuje pivo okoli 4 evre (v lokalih in sploh klubih so pijače precej drage).

Tradicionalno rivalstvoJaponska.
Najbolj znan slovenski proizvod Nimajo slovenskih izdelkov. Mogoče bi lahko rekli šport - poznajo naše športnike.
Najkoristnejša beseda

Ni hao (živjo).

Značilna hrana in pijača

Pijača seveda čaj, za hrano je pa nemogoče reči, saj je zelo raznolika. Še riž ni priljubljen vsepovsod – na severu raje jedo rezance in žlikrofe (dumplings).

Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne

Kitajci jedo vse – res se da dobiti kakšne čudne zadeve, a večinoma je njihova hrana zelo okusna in normalna.

O čem se trenutno največ govori

O plazu v Šenzenu.

Najbolj tipično ime in priimek

Džang (priimek) Vej (ime).

Prijavi napako
Komentarji
SamoRes
# 28.12.2015 ob 09:13
@7up
Delovnik 9-18 je neprimeren za normalno življenje, upam da Slovenci čim dlje uspemo zadržati 7-15 in da ne podležemo kapitalističnemu celodnevnemu garanju. Glede na razvoj bi bilo potrebno obrniti trend na 6 urni delovnik saj bi tako več ljudi dobilo zaposlitev
Robiland
# 28.12.2015 ob 06:45
kakor so na zahodu oprali otroke z turbokapitalisticnim sistemom, verjetno ti mislijo, da se praznuje rojstvo kokakola bozicka.

Sicer pa, kolikor sem srecal Kitajcev, se mi zdijo zelo arogantni in nimajo osnovnih manir. Ne govorim o kakem pljuvanju ipd. , ne znajo pozdravit, s tabo se ukvarjajo izkljucno ce imajo kako korist - in ne, ne govorim o kitajski reatavraciji.
tracer
# 28.12.2015 ob 08:37
"...pri učiteljih je plača dostikrat odvisna od uspeha njihovega razreda. Na naši šoli je v razredih okoli 60 učencev, pa tudi drugod so razredi večji kot pri nas - recimo vedno nekje od 40 do 80 učencev."

Branimirja pošljemo tja, pa jim bo nastavil slovenske normative :D
7up
# 28.12.2015 ob 08:37
V naši službi občasno pridejo na eno-tedensko izobraževanje tudi posamezniki iz kitajskih enot. Tudi, ko je izobraževanja konec(pri nas se pač dela standardnih 9-18) oni ostanejo v učilnici še kakšne 2 uri. V slo, sem imel ravno obratno izkušnjo: Udeleženci navadno "zahtevajo" da se zadnji dan(petek) zaključi že ob 12:00.
Jon Sneg
# 28.12.2015 ob 11:13
@GD

...manjka mi sir, razne salame, običajen kruh...
...ampak kisle smetane, skute, čisto navadnih jogurtov se ne da dobiti.

Na naši šoli je v razredih okoli 60 učencev, pa tudi drugod so razredi večji kot pri nas - recimo vedno nekje od 40 do 80 učencev...

Le kaj bi naši učitelji rekli na 80 učencev v razredu??? hmm

otroci včasih kar kakajo ali lulajo zunaj, v restavracijah smeti mečejo kar po tleh, na stranišču lahko v školjki včasih naletiš na kakšno neprijetno presenečenje itd.

Kultura v tej socialistični državi je popolnoma na psu, tukaj se lepo vidi kaj prinaša nazadnjaška politika, levičarska politika kjer je pomembno graditi le močno vojsko, graditi lik komunističnih voditeljev, na osnovne zadeve ljudi v državi se pa pozablja.

Prepotoval sem kar nekaj velikih ruskih mest in mest v bivših republikah Sovjetske zveze in bil presenečen nad čistočo in urejenostjo mest,... (Moskva, Leningrad/St.Petersburg, Novgorod, Tbilisi, Erevan, Taškent,...) ter osebno urejenostjo prebivalcev. Tako, da umazanija, pomanjkanje kulture ipd. ni stvar socialistične preteklosti ali sedanjosti, pač pa temu botrujejo drugi dejavniki. Najlažje pa je za to najti krivca v družbenem sistemu.
mc007
# 28.12.2015 ob 07:54
Kitajska nam je lahko tako blizu in hkrati tako daleč. Zanimivo branje.
pullach
# 28.12.2015 ob 08:46
7up, oni pridejo sem z namenom in drugega itak nimajo kaj za iskat, potem pa čas preganjajo na vaš račun v firmi. Nasploh vsi evropejci kidnejo ob petkih prej, vključno z nemci in ostalimi severnjaki gor. Žal ;)
alfabet
# 28.12.2015 ob 16:09
Slovenski šolski sistem je preenostaven. Težavnost v slovenskih osnovnih šolah bi morali dvigniti za 150%, težavnost v gimnazijah za 200%, težavnost v srednjih tehničnih oz. poklicnih šolah za 200%. Edino to bo rešitev v slovenskem nadaljnjem sistemu.

Kako pa dvignes tezavnost? In to za 200 %? Problem ni tezavnost ampak nacin dela. Zgodovina je v Sloveniji recimo piflanje letnic, v normalnih drzavah se ucis analizirat podatke in pisat eseje na to temo, argumentirat. V Sloveniji argumentov ni, ker je itak ze vse jasno, vse vemo, smo najpametnejsi, samo je treba znat vse ponovit za uciteljem, pa bo.
Govorjenje o tezavnosti je odraz nepoznavanja stanja, ucenje mora bit uporabno, ne pa (nujno) tezko/tezje.
ackobra666
# 28.12.2015 ob 15:28
zelo ponosen na svojega brata! če želi kdo več prebrati je tukaj njegov blog https://tadejnakitajskem.wordpress.com/ Lp grega
Apostol
# 28.12.2015 ob 10:43
Vse pohvale avtorju te zanimive reportaže ,Tadeju Pesjaku pa tudi želim veliko poklicne uspešnosti in ga občudujem ,ker učiti angleščino na Kitajskem in poleg tega še znati njihov jezik res ni mačji kašelj
Oranžni
# 28.12.2015 ob 08:50
Dober članek, zanimivo branje. Še več takšnih!
graf314
# 28.12.2015 ob 14:06
Dober članek. Me pa zanima nekaj drugega.

Zakaj za vraga je treba nasilno poslovenjati imena (in kraje). Vsak Kitajec ima napisano ime tudi v latinici – in stavil bi, da nikomur v pasošu ne piše Džang. A res ne moremo brez tega primitivizma?

In potem drugi paradoks – ta Džang pride v Slovenijo. Prej smo ga pisali kot Džang, zdaj pa mu dovolimo pisati njegovo pravo ime – Zhang (verjetno je to njegovo pravo ime; ali se motim? Ta nevednost spet govori, kako bebavo je tole, da ne vemo njegovega pravega imena zaradi nekih arhaičnih pravil iz preteklosti).

Kdaj torej pripada Džangu pravica, da ga pišemo z njegovim resničnim imenom? Ko prestopi mejo? Ali ko pridobi dovoljenje za stalno bivanje?

Nadaljni paradoks - če je ta Džang slučajno iz ZDA, potem ga jasno vedno pišemo z njegovim pravim imenom. Nekateri bodo rekli da zato, ker prihaja iz države, ki uporablja latinico. Ampak zakaj potem vrli slovenisti popačijo Džanga tudi, če je iz Malezije, Indonezije ali Singapura? Ker to so tudi države, ki uporabljajo latinico.

A ni v informacijski dobi že čas, da prenehamo z nasilnim popačevanjem, ki samo bega in v ničemer ne pomaga k boljšemu razumevanju?
božo1
# 28.12.2015 ob 10:43
Delovnik 9-18 je neprimeren za normalno življenje, upam da Slovenci čim dlje uspemo zadržati 7-15 in da ne podležemo kapitalističnemu ....
potrebno obrniti trend na 6 urni delovnik

S temle se popolnoma strinjam.
Za Kitajsko je pa seveda nekaj res, ker je tam dela dovolj in kljub temu, da jih je veliko še vedno primanjkuje delovne sile. Zakaj, pa seveda ni potrebno preveč razlagati, je dovolj pogledati etikete na izdelkih, ki krožijo pri nas in po svetu.
Kako bo v bodoče, pa bo potrebno počakati. Standard Kitajcev neprestano raste, plače se višajo in ne ve se kako dolgo "bomo" razviti to prenesli?
Mr.Mr.
# 28.12.2015 ob 08:26
Jp Slovenija vrhunsko, če si malo odmaknjen iz centra kjer dišijo travniki in rožice zrak pa čist ga ni bolšga, razno ob kakšni rajski plaži :)
DišečaKava
# 28.12.2015 ob 09:56
Če samo ponavljaš in utrjuješ trpi domišljija, zato so Kitajci zadnjih nekaj desetletij predvsem posnemovalci, vedno boljši, mestoma odlični, toda slabi in podpovprečni inovatorji.

Lahko delaš 24 ur na dan pa ti ne bo dosti pomagalo, če se boš na koncu utopil v lastni svinjariji.
PONOS
# 28.12.2015 ob 10:59
Tudi na Kitajskem bodo delovna mesta ogrožena zaradi razvoja in tehnologije.Namesto milion delavcev bo 100.000robotov...kupoval bo pa kdo?
PONOS
# 28.12.2015 ob 10:58
Menim da je vsakem podjetniku in korporaciji bolj pomembna učinkovitost delavca pri delu kot porabljen čas in posedanje za prazen nič.
Zanimivo podobno razmišljanje je tudi na Japonskem.Posedajo v službi v nedogled čeprav nimajo kaj početi , sramota je predčasno zapustiti delovno mesto.
Korporacije v ZDA in EU so glede tega bolj prijazne vsaj tehnološka.Delo se seli tudi na dom.
Zaradi tega pod črto bodo Azijci samo copy-paste mashine.
Peroz
# 28.12.2015 ob 08:51
Če se ne reče in napiše "s Kitajske", ne maram nič...
el CARTEL
# 28.12.2015 ob 10:36
Glede na razvoj bi bilo potrebno obrniti trend na 6 urni delovnik saj bi tako več ljudi dobilo zaposlitev

a tako kot danci in švedi?
ja, v sloveniji leta 2150.
smajček
# 28.12.2015 ob 10:08
Sam sem bil v petih provincah na kitajskem.. in vse res drži, kot je napisano v tem članku.. z eno izjemo.. onesnaženje je res neznosno.. z izjema Hangzou-ja sem povsod imel težave z smogom.. ko sem prišel nazaj sem si obljubil, da ne stopim tja nikoli več, če to ne bo službeno potrebno. Me nič ne vleče tja... ljudje so pa prijazni, ampak so vsi na skype-u, tak da se tam vse zmenimo. :)
piarija
# 28.12.2015 ob 12:46
nebi živeu na kitajskem niti slučajno...
Apostol
# 28.12.2015 ob 10:49
Vse pohvale avtorju te zanimive reportaže Tadeju Pesjaku pa izražam občudovanje in spoštovanje ,ker učiti Angleščino na Kitajskem in znati še njihov jezik res ni mačji kašelj kot se reče. Želim mu še veliko uspeha v svojem poklicu in tudi veliko sreče v življenju nasploh.
21.12.2012
# 28.12.2015 ob 07:25
Kul izkušnja. Se pa sam tudi ne bi fajn počutil kot bela atrakcija :)
lordstandish
# 28.12.2015 ob 09:08
mladi slovenčki na skuterjih ki se veselo ob 13h vozijo skozi center proti blokovskim naseljem bi se v kitajski konkurenci preprosto izgubili, v šolskem sistemu pa nebi preživeli saj so razvajeni do amena, poleg tega pa je pri nas še vedno prisotna neka miselnost uravnilovke in prehitrega zadovoljstva s povprečnim
Tačka
# 30.12.2015 ob 08:40
Na naši šoli je v razredih okoli 60 učencev, pa tudi drugod so razredi večji kot pri nas - recimo vedno nekje od 40 do 80 učencev. Pouk večinoma traja od 7. zjutraj do 18. ure popoldne, če pa učenci živijo v šoli, imajo še nočni pouk. Ob 12. uri imamo vsi, učenci in učitelji, dve uri premora za kosilo in počitek.

uf... in kaj poreče na to naša učiteljska srenja ? , ki jih je en sam jamr ?
M 48
# 29.12.2015 ob 09:39
Ko bi ljudje videli,kakšna svinjarija in umazanija je v njihovih kuhinjah,ne bi nikoli več zakoračili v bilo katero kitajsko restavracijo,kjer med ostalimi okusnimi jedmi najdeš tudi kakega psa ali mačko,na tanko nrezanega in v začinjeni omaki (pred leti je bilo dokazano v Nemčiji).Ko bi pa ljudje vedeli,kako ubijajo race za njihovo specijaliteto (račje nogice)pa vsakdo,kdor ima le malo čuta do živali nebi nikoli več obiskal kako Kitajsko restavracijo,da niti ne omenjam pojedine možganov pri živi opici.Vsem v vednost.
tron
# 28.12.2015 ob 21:38
Ziher ni lahko kar tako oditi na drug konec sveta ampak tip je imel jajca in šel.
Pa tudi od tam lahko zdaj poda neko realnejšo oceno o naši državi in načinu življenja.
Po mojem premalo cenimo našo najlepšo državo na svetu.
Samo moja dva centa.
nikhrast
# 28.12.2015 ob 16:24
Kitajci se smatrajo za zelo priden in podjeten narod.
Po univerzah in kolidžih po Severni Ameriki je polno kitajskih študentov, največ jih študira tehniko, inženiring, matematiko, računalništvo.
Kitajska hrana je popularna na zahodu, samo prilagodila se je novim razmeram, še turisti na Kitajskem pričakujejo zahodno kitajsko hrano. Kitajske restavracije še uvažajo šefe da kuhajo za turiste.
Smo pa tako multi-kulti tu na zahodu da v nekaterih shopping centrih ali naseljih, če tam okoli živi precej Azijcev, misliš da si v Hong Kongu. Pa saj ima skoraj vsako velemesto svoj Chinatown.
stanolio
# 30.12.2015 ob 20:33
Jaz sem bil tam, ne mi prodajat neumnosti, ki jih trosite kot seme za plevel. Še zdaleč ni tako kot govorite, oni se sami zelo trudijo da ne bodo Amerigosi, tega se sploh ne zavedate megla, ki jo kažete je amerigos megla, realnost je zelo drugačna.
me4uall
# 29.12.2015 ob 15:00
@ M 48

se strinjam...

nekateri smo videli kitajsko v vseh njenih pojavnih oblikah; od celinske kitajske do macao, honkgonga, singapurja in tajvana,,,

lahko le rečem..., tam ne bi živel niti pod razno..., še posebej ne v celinskem delu
Ples
# 29.12.2015 ob 03:06
Fajn intervju in tudi fajn blog, lep pozdrav na Kitajsko!
kroksi
# 28.12.2015 ob 07:44
Kot pravi Tadej, je bilo pri smučanju veliko padcev, saj Kitajci večinoma ne znajo smučati.

To me nekako spominja na Hrvate
mbedrac
# 20.01.2016 ob 13:19
Jaz bi tudi rajši videl, da bi bilo v razredu največ 20 otrok, ne pa po 25 ali 30, kot je to sedaj. Enostavno se bolj kvalitetno dela z manjšim številom učencev v razredu, to je dejstvo. Vsak lahko pride do izraza, učitelj ima lahko bolj individualen pristop, manjša štala je med uro, vglavnem, manj je boljše. Slovenkaaaa ima prav. Plačujemo dovolj visoke davke, da si lahko to privoščimo. In še nekaj. Ne verjamem, da tile Kitajci kaj več znajo od naših otrok, pa čeprav se učijo trikrat več. Kaj ti nuca ogromno golo znanje, če ne znaš stvari povezat in uporabit?
slovenkaaaa
# 18.01.2016 ob 08:21
Ne vem, zakaj govorite, kaj bi rekli slovenski učitelji, če bi imeli 80 otrok v razredu? Kaj bi pa rekli naši starši, če bi bilo tako? Jaz si že ne želim, da bi bilo toliko otrok v razredu mojih otrok. Plačujem dovolj visoke davke, da jih je toliko, kot jih je.
nikhrast
# 29.12.2015 ob 14:57
Ej, kitajska hrana je drugačna na zahodu, kar se pa čistoče tiče, je pa problem isti po vseh restavracijah. Poglej problem Chipotle verige, to je mehiška hrana, zelo zdrav manu, samo problem z okužbo, po nekaterih državah so zaprli na ducate restavracij.
Zdi se mi pa d aje zadnje cajte tajska hrana bolj popularna kot kitajska, pad thai vidim na menuju skoraj vsepovsod.
leond
# 28.12.2015 ob 13:20
Slovenski šolski sistem je preenostaven. Težavnost v slovenskih osnovnih šolah bi morali dvigniti za 150%, težavnost v gimnazijah za 200%, težavnost v srednjih tehničnih oz. poklicnih šolah za 200%. Edino to bo rešitev v slovenskem nadaljnjem sistemu.
pepieinschlag
# 28.12.2015 ob 11:13
Edina stvar, ki so jo Kitajci dobro naredili je zid.
7up
# 28.12.2015 ob 09:58
@pullach
Ob petkih se delovnik navadno res konča kakšne 1/2 ure prej.

@SamoRes
Očitno niste najbolj na tekočem, kakšen je slovenski delovni urnik izven JS in proizvodnjih podjetij. Tudi tam navadno "de-facto" delajo do 18:00 ali celo več. Samo plačani so, kakor, da bi delali samo do 15:00. Tudi v primeru, če zaslužijo malo več, kakor je povprečje jim žal davkarija in prispevki poberejo 1/2 bruto plače.

Drugače pa veliko ljudi dela tudi "part-time" ali pa so preprosto doma in skrbijo za družino. Primer s 6 urnim delavnikom, bi mogoče veljal za tovarno, ki proizvaja "žeblje" - v moderni družbi pa takšna poenostavljanja žal nimajo realne osnove.
GD
# 28.12.2015 ob 09:17
...manjka mi sir, razne salame, običajen kruh...
...ampak kisle smetane, skute, čisto navadnih jogurtov se ne da dobiti.

Na naši šoli je v razredih okoli 60 učencev, pa tudi drugod so razredi večji kot pri nas - recimo vedno nekje od 40 do 80 učencev...


Le kaj bi naši učitelji rekli na 80 učencev v razredu??? hmm

otroci včasih kar kakajo ali lulajo zunaj, v restavracijah smeti mečejo kar po tleh, na stranišču lahko v školjki včasih naletiš na kakšno neprijetno presenečenje itd.

Kultura v tej socialistični državi je popolnoma na psu, tukaj se lepo vidi kaj prinaša nazadnjaška politika, levičarska politika kjer je pomembno graditi le močno vojsko, graditi lik komunističnih voditeljev, na osnovne zadeve ljudi v državi se pa pozablja.
maka
# 28.12.2015 ob 10:23
Tendenciozen naslov: "... iz Kitajske, kjer so pljuvanje in metanje smeti po tleh zelo običajen prizor"
A morda v Sloveniji to zadnje ni običajen prizor? Verjetno ima Slovenija v primerjavi s Kitajsko bistveno več črnih odlagališč odpadkov. In eni bi bili radi "mala Švica".
GD
# 28.12.2015 ob 09:49
Pouk večinoma traja od 7. zjutraj do 18. ure popoldne, če pa učenci živijo v šoli, imajo še nočni pouk.

Oja, to ti je socializem katerega bi nekateri radi uvozili tudi k nam. Ne hvala, smo več kot zadovoljni z demokratično liberalno oz. konzervativno politiko zahodne napredne evrope
Kazalo