Izbor ture
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 72 glasov Ocenite to novico!
Aljažev stolp so si takoj po pristanku prišli ogledat številni radovedneži. Foto: BoBo
Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije izvaja pripravljalna dela na vrhu Triglava. Foto: ZVKDS
Trenutek za zgodovino. Foto: BoBo
Franjo Potočnik
Franjo Potočnik je bil na Triglavu že več tisočkrat in je rekorder po številu vzponov nanj. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Ganjeni domačinki z Dovjega. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Aljažev stolp
Posadka vojske, ki je poskrbela za varno pot Aljaževega stolpa v dolino. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Dijaki 1. letnika jeseniške gimnazije. Podobno navdušeni so bili tudi dijaki 1.š. gimnazije Jesenice, ki so v bližini v šoli v naravi. Kot so povedali, jih je bila večina že na Triglavu, nekatere med njimi pa je najbolj presenetil veter ob pristanku helikopterja. Foto: Ksenja Tratnik/MMC RTV SLO
Aljažev stolp
Ob Aljaževem stolpu v Mojstrani se je zbrala lepa množica ljudi, med njimi tudi osnovnošolci. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Levo zgoraj fotografija ob postavitvi stolpa, desno planinki leta 1945 in stolp v rdečem (1972). Foto: ZVKDS
VIDEO
Vrh Triglava bo sameval t...

Dodaj v

Foto/video: Množica pozdravila prihod Aljaževega stolpa v dolino

Stolp so postavili 7. avgusta 1895
7. september 2018 ob 06:43,
zadnji poseg: 7. september 2018 ob 16:42
Ljubljana/Mojstrana - MMC RTV SLO

Več sto domačinov, novinarjev in drugih je nekaj minut pred 10. uro na heliodromu v Mojstrani pričakalo prihod Aljaževega stolpa, ki je prvič v svoji 123-letni zgodovini zaradi vzdrževalnih in restavratorskih del zapustil vrh Triglava. "Ganjeni smo, temu ni bila priča še nobena generacija pred nami," se je slišalo med zbrano množico.

Današnja akcija se je začela ob približno 5. uri zjutraj, ko so se vodja projekta Martin Kavčič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki upravlja stolp, Gorazd Lemajič (Narodni muzej) in Igor Peršolja (ZVKDS - Restavratorski center) s Kredarice povzpeli na vrh Triglava in opravili še zadnje priprave na prevoz stolpa. Nekaj minut po pol deseti je proti Triglavu poletel helikopter Slovenske vojske, na katerega so potem privezali stolp, ki je bil sicer za prevoz v dolino pripravljen že včeraj. Po dobrih desetih minutah od odhoda s Triglava smo nad heliodromom v Mojstrani zagledali tako želeni "tovor", gladki pristanek "slovenskega ponosa" pa je več sto domačinov, novinarjev in radovednežev pospremilo s ploskanjem. Trojica strokovnjakov iz ZVKDS-ja in Narodnega muzeja se je po uspešnem projektu v dolino vrnila peš. Gasilci so potem zakoličili prostor okoli stolpa, kamor se je potem zgrnila množica, ki si je želela stolp ogledati od blizu, številni pa so enkratno priložnost izkoristili tudi za slikanje selfijev.

Tudi s pripadniki Slovenske vojske, ki so se prešerno nasmejani po uspešni akciji, postavili pred mikrofone. "Bilo je po pričakovanjih, kar se tiče vetra, je bilo super, glede oblačnosti in vremena je šlo pa na minute. Vrh se je začel zakrivati. Po 10. uri se ne bi dalo več izvesti podviga," je dejal stotnik Davorin Draginc iz Slovenske vojske.

Kot je še dejal stotnik, večkrat opravljajo takšne prevoze, tovor pa še nikoli ni bil tako medijsko izjemno odmeven. Med samim letom damo čustva na stran in se posvetimo sami nalogi. "Stolp so pripeli v minuti, dveh, ker je bilo vse že prej pripravljeno. Tako dolga vrv je bila potrebna, da je bil tovor bolj stabilen. Krajša, kot je vrv, kažejo izkušnje, imamo izkušnje, da lahko tovor začne nihati." Drugi helikopter je bil v zraku zaradi snemanja, je še pojasnil.

Zgodovinski dogodek je vzbudil zanimanje pri številnih navdušencih nad gorami, tisti najbližji so si lahko dogajanje ogledali kar v živo.

Med njimi je bil tudi legendarni 83-letni Franjo Potočnik, ki je bil na Triglavu že več tisočkrat in je rekorder po številu vzponov nanj. Nazadnje v sredo. "Triglav je v splošnem nekaj posebnega za nas. Če pa živiš v tem okolju, vsak dan vidiš Triglav, ga občuduješ in vidiš, kako so navdušeni nad njim, sploh tujci, v kakšnem okolju živimo, je to res nekaj lepega. Največkrat gre na vrh ponoči, ko ni gneče, vedno iz doline, saj nikoli ne prespi v kateri izmed koč. In seveda se bo tja odpravil tudi zdaj, ko bo vrh "gol".

"Razneženi sva. To je tak sentimentalni dogodek, da ga po tolikšnem času lahko vidimo tu. Kar stisne te, imam cmok v želodcu," je dejala ena od domačink z Dovjega, ki je s prijateljico prihitela na heliodrom. Kot sta povedali, sta za podvig izvedeli v zadnjem hipu. "Vse sem izpustila iz rok in sva prihiteli sem. Sva rekli, da še od blizu pogledava, kakšen je, kajti ne veva, ali se bova še kdaj povzpeli do Triglava. Do Kredarice mogoče še, na vrh pa ne veva."

"Srce nam igra. To je velik dan. Zelo me veseli, da so pripeljali tudi šolske otroke," je bila navdušena direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik. "Ti otroci so doživeli nekaj, česar generacije niso doživele in zlepa ne bodo. Gotovo bodo drugače gledali na stolp in alpinizem, pa tudi na restavratorstvo." Kot je dejala, so sredstva za restavriranje večja, kot če bi naredili nov stolp, toda to je edini pravi način. "Ta je tisti pravi. Zamenjati ga z neko novo, mogoče res trdnejšo stavbo, mislim, da bi bil greh." Stolp bodo zdaj odpeljali v restavratorski center, kjer ga bodo očistili in pregledali, potem pa ga bodo odpeljali v delavnico na Jesenicah, kjer bodo opravili kleparska dela. Pripravili bodo tudi oglede poteka obnove. "Upajmo, da zima ne bo hitra, da bo lahko šel stolp v mesecu dni nazaj."

Kot je pojasnil generalni direktor ZVKSD-ja Jernej Hudolin, bodo v ateljeju restavratorskega centra opravljene določene raziskave, še enkrat bodo opravili dokumentiranje,tudi zaradi hrambe našim zanamcem, odvzeti bodo tudi vzorci, tudi vseh barvnih struktur. Potem bodo stolp odpeljali na Jesenice, v kovinarsko delavnico podjetja Kov, kjer stolp čaka fizična prenova. Stolp bodo razstavili, da bodo lahko maksimalno zaščitili samo kovino. Zamenjali bodo tudi vse dele, ki to potrebujejo. Potem bo sledilo ponovno sestavljanje stolpa in njegov prenos na vrh Triglava. Stolp so večkrat prebarvali, kar se je izkazalo kot koristno. "Brez nekega vzdrževanja teh 123 let ta konstrukcija ne bi zdržala," je še dejal Hudolin.

Prenova bo stala okoli 45.000 evrov, kot pravi, ocenjujejo, da celo nekaj manj. Bo pa vrnitev stolpa tehnično bolj zahteve podvig. "Pri samem vračanju ne bo smelo priti do kakršnihkoli deformacij."

Največ poškodb površinske narave
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine poudarjajo, da je večina poškodb površinske narave. "Izstopajo praske, udrtine, luknje in rja. Bolj problematične pa so nekatere poškodbe konstrukcijske narave, ki so se intenzivneje začele pojavljati v zadnjih letih. To so deformacija volumna stolpa, krivljenje zgornjega obroča, močnejše vdrtine plašča na sidriščih mestih jeklenic," navajajo na zavodu.

Simbol slovenstva
Stolp je dal avgusta leta 1895 postaviti duhovnik Jakob Aljaž, ki je opazil veliko zanimanje tujcev nad slovenskimi gorami. Najprej je aprila tistega leta od občine Dovje v Mojstrani kupil "špico" Velikega Triglava, torej 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu, potem pa dal tam postaviti stolp. Aljaž si je zamislil in financiral majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je postal simbolno zavetišče vseh Slovencev. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram.

Belec in pomočniki stolp postavili v petih urah
Stolp je 7. avgusta 1895 na vrh Triglava postavil šentviški klepar Anton Belec s svojimi pomočniki. Belec je najprej stolp predstavil nedaleč od svoje delavnice v Šentvidu, potem pa so stolp razdrli in z vlakom prepeljali na Gorenjsko, nosači pa so potem dele stolpa, ki so tehtali blizu 20 kilogramov, odnesli na vrh Triglava, je potek postavitve v Razglednicah preteklosti opisal Andrej Mrak. "Vakotov Blaž je bil streho triglavskega stolpa kar celo na glavo nataknil in še železja okoli sebe navezal, tako, da turisti na Triglavu, ki so ga videli od Dežmanove koče po snegu tavati, niso vedeli, kakšna pošast je to …" je pisal Aljaž.

Za samo postavitev 1,90 metra visokega stolpa so tistega avgustovskega potrebovali pet ur. V stolpu s po štirimi okenci zgoraj in spodaj so bili 3 stolčki, vpisna knjiga (na njenem začetku je Aljaž zapisal: "Pozdravljen popotnik! Blagovoli, če ti je ljubo zapisati v to knjigo ime svoje in kako misel. Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in ob svojih stroških ter na svojem svetu dne 7. avgusta 1895. leta v občo korist. -Jakob Aljaž."), kuhalnik na špirit in Triglavska panorama slikarja Pernharta. Stolp je bil opremljen tudi s telegrafom, omogočena je bila komunikacija s Kredarico in Dovjim.

Aljaž naj bi nestrpno spremljal dogajanje na vrhu Triglava, in ko je iz daljave slišal udarce kladiv, si je oddahnil. Ker takrat še niso poznali varjenja, so morali kleparji posamezne dele stolpa zbiti skupaj, namestiti vijake, določene dele pa utrditi z zakovicami, bojevali pa so se tudi s slabim vremenom, večkrat se je namreč ulil dež, še piše Mrak. O postavitvi so pisali tudi v takratnih časopisih. Slovenski narod je v četrtek, 8. avgusta, že objavil veselo novico: "(Najvišja stavba na Slovenskem.) Včeraj opoludne se je srečno postavil na vrhu Triglava železni razgledni stolp, ki ga je dal izdelati g. župnik Aljaž." Prva sta se na vrh Triglava z novostjo-stolpom naslednji dan povzpela nemška planinca, ki sta se tudi vpisala v spominsko knjigo.

Dobesedno pisana preteklost stolpa
Kot piše na spletni strani ZVKDS-ja, se je podoba stolpa z leti spreminjala, med drugim je bil med malarsko vojno odet v barve slovenske in italijanske trobojnice, v času socializma po 2. svetovni vojni je imel rdečo preobleko in zvezdo na vrhu, danes pa je odet v sivo barvo. Velik korak naprej pri upravljanju stolpa je pomenila odločitev vlade na začetku lanskega leta, ko je za upravljavca zemljišča in Aljaževega stolpa imenovala Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Temelji pa so bili prav tako večkrat podbetonirani.

Stolp je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kmalu zatem pa je postal last države.

Ksenja Tratnik
Aljažev stolp
Aljažev stolp
Aljažev stolp
Aljažev stolp
Aljažev stolp
Aljažev stolp
Prijavi napako
Komentarji
Yanez
# 07.09.2018 ob 07:56
Kakorkoli že, pa naravovarstveniki gor ali dol, v 123 letih je Aljažev stolp postal pojem, mit in simbol slovenstva. Tako, kot za Francoze Eifflov stolp, za Angleže Big Ben, za Američane Kip svobode, za Italijane stolp v Pisi...
Original mora nazaj gor, kot je bila ideja njegovega pobudnika in lastnika Jakoba Aljaža. Vsaj ta leta, kolikor Slovencem še preostanejo (upam da še tisoč) preden se stopimo v loncu enolončnice narodov, ki prihajajo, pa tudi še potem.
Naj stoji tam gori na gori v spomin in opomin, da so tod živeli nekoč ponosni in pokončni ljudje...
AM
# 07.09.2018 ob 07:44
Po mojem mnenju na vrh sodi samo original.
apollo11
# 07.09.2018 ob 08:00
Prave legende slovenskega naroda in naša zgodovina. Župnik Aljaž, klepar Belec s pomočniki, vsi nosači in ostali planinci. Kapo dol.
virus99
# 07.09.2018 ob 08:16
"A na kopijo iz nerjavečega materiala, za pol denarja manj ...
~
... ni pa nihče pomislil?"


Kopija je na parkirišču Zavarovalnice Triglav v Šiški, a se jo vidi le če greš peš ob železnici.
janez02
# 07.09.2018 ob 09:56
Ej slovenceljni, slovenceljni... če bereš večino negativno nastrojenih komentarjev!
Pa kapo dol skupini, ki že par let vneto dela na obnovi stolpa! Tudi moj pravnuk bo lahko doživel veličastni trenutek ob prvem srečanju s stolpom na slovenski gori vseh gora.
Franc 1952
# 07.09.2018 ob 06:57
Lepo bi bilo, da bi bil Aljažev stolp na ogledu, od daleč seveda, tudi za tiste, ki ne bomo nikoli splezali na Triglav, pa da tudi takšni primaknemo kaj k obnovi, ki naj bi stala 50.000€! Vsak € šteje, ali ne?:)
biba007
# 07.09.2018 ob 13:51
mene je groza/ kako ob tako super članku, z podatki, ki se jaz nisem vedel/ priznam/ zgodba in vse okoli tega, najdete komentarje nerganja, primitizma in negativnosti.. in potem se cudite, zakaj imamo politicno kot je..

res sram vas je lahko...

kapo dol za projekt varovanja te res izjemne dediščine..dajte malo biti ponosni na to kar imamo..
los-t
# 07.09.2018 ob 13:36
Gre za naveden pleh in le ta ne potrebuje tolikšne pozornosti kot jo namenjate. Poleg tega je to enormni strošek. Res so si mojstri naredi projekt.

tebi in vsem pljuvačem in nergačem brez vzroka: Nekatere stvari se ne merijo v denarju. In to je ena taka!
Amur
# 07.09.2018 ob 10:32
Sreco smo imeli da se med drugo svetovno vojno okupatorji niso zavedali kaksen pomen ima ta stolp za Slovence...
Voluhar
# 07.09.2018 ob 13:46
ta pleh ma dušo
robantus
# 07.09.2018 ob 12:56
Za stolp lahko zmečejo milijon evrov, pa mi je vseeno. Stolp, z veliko začetnico, si to zasluži, važno je le da bo restavratorstvo top kvalitete.
delona1
# 07.09.2018 ob 11:06
Za spremembo je Aljažev stolp prišel v dolino, namesto mi k njemu ;-))
los-t
# 07.09.2018 ob 13:34
Simbol slovenstva

Sam je res, tole je nekaj posebnega za Slovence! Lepo obnovit, premazat s kako zadevo ki jo uporablja samo NASA npr in nazaj gor, za naslednjih 100 let. Kdor se ga hoče zdaj dotaknit, ker ne zaradi fizičnih ovir more gor, evo prilike, drugi pa lepo drugo poletje pot pod noge.
kaltewasser
# 07.09.2018 ob 10:53
Appolo je pristal.
Hrk hrk
# 07.09.2018 ob 09:39
Jakob Aljaž je bil pravi slovenski domoljub.
Današnji "domoljubi",bi na vrh postavili križ.
goto
# 07.09.2018 ob 08:04
Ooooo
po vojni pa je stolp zardel!!
tu in tam
# 07.09.2018 ob 14:18
@Slovan65
Ni iz aluminija. Je iz pocinkanega pleha.
Ker v času Jakoba Aljaža še niso znali poceni aluminij pridobivat.
HeXploris
# 07.09.2018 ob 12:36
@MisiM koliko pa je po tvoje realen strošek helikopterskega leta nad višino 2500 m s prevozom tovora?
magroman
# 07.09.2018 ob 11:35
Pa kaj se oglašate tisti,ki vas to ne zanima.Komentirajte pod rubriko politika al pa črna kronika.
Original se mal porihta in se ga da tam kot mu je mesto.Na vrh seveda.
lp jst
čik
# 07.09.2018 ob 11:14
@delona
to je vztrajnost,da ga počakaš da on k tebi pride :)))
VARUH
# 07.09.2018 ob 17:30
Bravo posadki helikopterjev SV.
čik
# 07.09.2018 ob 13:49
@slovan
zgleda tebi tudi ni
:))
Voluhar
# 07.09.2018 ob 12:55
Aljažev stolp sodi samo na triglav, nikamor drugam. se pa strinjam z idejo, da ga po obnovi dajo na ogled ljudem, ki ga drugače nikoli nebi imeli šanse videt. men kot slovencu ta stolp nekaj pomeni, pri njemu sem fasal štrik čez rit in rad bi ga spet srečal na vrhu triglava.
migymax
# 07.09.2018 ob 12:57
Lahko bi TV prenašala ta slavnostni dogodek.
frozen pingvin 4
# 07.09.2018 ob 19:54
dediščina ima svojo vrednost, če je ohranjena v čim večjem obsegu v originalu. pri restavriranju dediščine ne gre samo za to, da se nekaj malo pobarva, kot nekateri mislite, ampak se stvar v celoti pregleda, odstrani barvo, zamenja dele, ki so v preslabem stanju, da bi se jih lahko restavriralo, itd...

aljažev stolp v dolini ne bodo zgolj samo prebarvali. odlušči se vso barvo (verjetno naredi sondaže, da se točno določi prvotno barvo, ko je bil postavljen). zamenja se vse dele, ki so v preslabem stanju, za restavriranje. popravi se poškodbe, ki so nastali zaradi različnih dejavnikov (vreme, planinci, itd)... itd itd. tu je še zahteven transport, demontaža, montaža na vrhu... in ko vse to sešteješ skupaj, je 30k eur malo denarja.
solinar
# 07.09.2018 ob 12:43
Samo bakra ali aluminija ne, sicer ga bo en del populacije hitro dol nazaj prinesel.
SF0100
# 07.09.2018 ob 08:19
zato, da ga bodo instagramerji takoj spet popisali
pirat46
# 07.09.2018 ob 20:40
Gospod Franjo Potočnik 1046 vzponov na Triglav in ne več tisoč kot pišete.
Matr stari kapo dol za to. Vsa čast.
clarus
# 07.09.2018 ob 20:17
Lep projekt, strokovno voden, in ni škoda denarja za to.
Jazst2
# 07.09.2018 ob 11:21
@lek
...stolp v rdečem (1972).
+++++++
Le kdo je bil tako pameten, da je dal stolp prebarvati z rdečo barvo?


Tedanji Janez in kompanija?
sonce12
# 07.09.2018 ob 15:06
Manka samo se da ga postavijo za kaksen dan na Prešernov trg v ljubljano. Obnovit pa original na vrh kot se spodobi za nadalnjih 100let.
RJSlo
# 07.09.2018 ob 13:36
Slovan65
# 07.09.2018 ob 13:06
A zdaj že pripravljamo sprejeme tudi za aluminijaste škatle ?!
-----------------------------------
No ja. Boli? Simbol slovenstva pa to?
gregori
# 07.09.2018 ob 12:03
Potenciranje o zahtevnosti - pomislite
Kako zahtevno ga je bilo šele postaviti pred 123 leti.
jan15
# 07.09.2018 ob 13:24
Jakob Aljaž je bil pravi slovenski domoljub.
Današnji "domoljubi",bi na vrh postavili križ.


Župnik Aljaž je na stolp postavil pravi križ, ki ga je potem zamenjala zvezda.

Če bi bil stolp originalen Aljažev, bi moral imeti križ!
Greg
# 07.09.2018 ob 10:22
Pravno gledano; je dal Aljaž postaviti stolpič na Triglav u na svoji zemlji in očitno po takratnih predpisih; sicer bi ga tujezicni planinci prav brž iz vrha pospravili. Torej NI CRNA GRADNJA! IN JE NIMA NIHCE PRAVICE PODIRATI OZ. JI BRANITI DA OSTANE TAM KJER JE. kar se pa obnove tiče...veste je velikanska razlika če ga obnavljala v svoji delavnici; kjer imaš vse pri roki; kot pa na vrhu Triglava; kamor moraš vse prinesti.
penzl
# 07.09.2018 ob 20:05
Helikopter tudi izgleda skoraj starejši od stolpa.
RJSlo
# 07.09.2018 ob 16:07
pistacija
# 07.09.2018 ob 15:10
-----------------------------------------
No ja. Kje delaš? Nekako ti gre tole računanje slabo od rok. Za tak denar boš težko kaj naredil. Varnost pri delu, delo na extremnih višinah, zavarovanje, 20 delavcev, marža, DDV. Še vprašanje, če bo 50.000 € dovolj?
lexani89
# 07.09.2018 ob 15:52
delajo pa tud k sz uno bombo iz vurberka..
Bevcan
# 07.09.2018 ob 13:30
Če ne gre Mohamed na goro pride pa gora k Mohamedu.
SF0100
# 07.09.2018 ob 08:20
admin, zakaj si mi brisal sporočilo o vodji restavratorskega procesa dr. Martinu Kavčiču. Človek je faca in taprav za to nalogo? 5 dni nazaj ste imeli članek z njim.

Še enkrat, dr. Martin.... povedi .... (v obnovo)...
zapravico
# 07.09.2018 ob 07:14
Vse je minljivo
gkrosl
# 20.09.2018 ob 01:54
aaa

# 07.09.2018 ob 10:24
Prijavi neprimerno vsebino Kakorkoli že, pa naravovarstveniki gor ali dol, v 123 letih je Aljažev stolp postal pojem, mit in simbol slovenstva.
Ja, za Ljubljančane mogoče. Za Mariborčane je pa simbol slovenstva prej Pohorje, kot pa Triglav.

aaa

# 07.09.2018 ob 10:43
Prijavi neprimerno vsebino @romanoprodi
Misliš da smo Mariborčani dizajnirali zastavo?

Glej, moje mnenje je pač, da je Triglav kot simbol slovenstva centralistično vsiljen. Mariborčani imamo definitivno bolj pristen odnos do Pohorja kot do Triglava. Seveda, pa da tistim iz centra Slovenije, ki povečini nikoli niso niti bili na Pohorju to ne more biti jasno.


Ja dni pač ne morejo brez Ljubljana proti Maribor. Me zanima če je dotični prehodil Pohorje, v prvi polovici '70-tih, ko so bile koče še koče.
poloneja
# 13.09.2018 ob 07:55
Neverjetno, koliko negativnih komentarjev ob tako lepi in pozitivni novici.

Čestitam posadki slovenske vojske in vsem udeleženim pri tem projektu.
Lep zgodovinski dan za Slovenijo.
Calendula
# 07.09.2018 ob 22:44
Kako nebogljen v dolini in mogočen na svoji gori. Stolpič brez gore in gora brez stolpiča ... nepredstavljivo ... najslavnejši slovenski par ... združil ju je duhovnik za vse večne čase.
pistacija
# 07.09.2018 ob 15:05
HeXploris

# 07.09.2018 ob 12:36
Prijavi neprimerno vsebino @MisiM koliko pa je po tvoje realen strošek helikopterskega leta nad višino 2500 m s prevozom tovora?

Če se na smučanju na 3000 metrih poškoduješ in te morajo odpeljati s helikopterjem (naprimer zlom noge) pride račun za zavarovalnico (prevoz+oskrba) 3000-5000 EUR. Pa vsi vemo, da so račun iza zavarovalnice napihnjeni.
oziris.va
# 07.09.2018 ob 14:59
Selfi je najpomembnejši ...
blizzard76
# 07.09.2018 ob 12:42
če že jaz ne grem do njega na vrh, pride on sam do mene v dolino :)
MisiM
# 07.09.2018 ob 12:23
Sam 50 jurjev? Ok, se strinjam, da se obnovi, da je na gori ... s čim ga bodo pa obnovili, zlatom? Naj mi nekdo razloži, zakaj obnova toliko pride? (stroški prevoza me ne zanimajo, ker itak vem, da so prenapihnjeni ... k da bi šla buldožerja iz Antakrtike spravljat)
Matej*.*
# 07.09.2018 ob 11:32
@Yanez to si pa tako lepo napisal da sem 2x prebral in se povsem strinjam.
pistacija
# 07.09.2018 ob 15:10
Torej če naredimo na pamet računico:

demontaža stopla 1h ur ... 12x 100EUR
prevoz v dolino + prevoz nazaj na vrh ... 2x 3000 EUR
brušenje in barvanje stolpa ... 2000 EUR
montaža stolpa an vrhu 12h ... 12x 100 EUR

Po tej računici smo na 10400 in še to sem mnenja, da bi se dalo ceneje naresti.
Kazalo