Dvigovanje uteži na strehi nebotičnika. Foto: Reuters
Dvigovanje uteži na strehi nebotičnika. Foto: Reuters
Davidov stolp
Stanovalci so si omislili tudi svojo trgovino. Foto: Reuters

Mogočna zgradba nikoli ni dosegla načrtovanega sijaja. Zgradili so jo zato, da bi postala finančno središče venezuelske prestolnice, a leta 1994, po smrti njenega naložbenika Davida Brillembourga in sesutju tamkajšnjega finančnega sektorja, so jo podjetja začela zapuščati, prostori pa propadati. Po nekaj letih životarjenja in dejstva, da je bila sama sebi namen, so ogromno betonsko gmoto leta 2007 zavzeli skvoterji. Vlada takratnega predsednika Huga Chaveza je zamižala na obe očesi in vse od takrat v nebotičniku živi več kot 3.000 ljudi, ki so kljub nedokončanim zidovom za svoj dom nadvse hvaležni, saj so med štirimi stenami umaknjeni pred nasiljem in napetostjo, ki ju prinaša vsakdan na ulicah Caracasa.

Prvih 28 nadstropij stavbe, ki so jo domačini poimenovali "Davidov stolp", je dokončanih in pripravljenih za bivanje, a skvoterjev je bilo vse več, zato so se začeli naseljevati vse višje, v nadstropja, v katerih ponekod niti stekel še ni, električno napeljavo in kanalizacijo pa so morali napeljati kar sami.

Ker v propadlem velikanu živi toliko ljudi, so morali stanovalci v nebotičniku vzpostaviti svoj red. Vsako nadstropje ima tako svojega predstavnika, skupaj pa organizirajo tudi čiščenje, da so skupni hodniki prehodni in da z njih ne veje smrad. Vsaka družina mora poleg tega plačati 200 bolivarjev (32 ameriških dolarjev) mesečno, da so 24 ur na dan na delu varnostniki.

"V stolpnici je mnogo več reda in manj kriminala kot na ulici," je dejala prebivalka 27. nadstopja, ki se je v "Davidov stolp" z možem in petimi otroki preselila pred štiri leti. "Ko je bilo nekega dne na naših stopnicah truplo, smo imeli dovolj in smo prišli sem," je dejala o grozljivi izkušnji iz sluma Petare. "Tukaj lahko pustimo vrata stanovanja odprta in nič ne bo izginilo," je dodala.

A mnenje o propadlem nebotničniku ni tako enotno. Številni prebivalci Caracasa ga dojemajo kot leglo tatov in simbol kričečega nespoštovanja lastnine, zato v njem policijske racije niso redke. A stanovalci vztrajajo, da so sami tako dobro organizirani, da razlogov za akcije državnih oblasti ni. "Poglejte, imamo celo svojo trgovino, zobozdravnika in kozmetični salon. Terasa v 27. nadstropju se vse dni koplje v soncu, na njej čez dan pečemo, zvečer pa igramo domine. Kdo bi si želel v hotel Hilton, če imamo to?" se je vprašal eden izmed stanovalce.

Življenje v "Davidovem stolpu", kot ga je v svoj objektiv ujel Reutersov fotograf, si oglejte v spodnji galeriji.