Kje je Jan?
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 37 glasov Ocenite to novico!
Kip sape Inke se zlati pred zelenimi gorami. Foto: Jan Konečnik
Puno ob jezeru Titikaka me je spominjal na kakšno veliko favelo. Morda zato, ker na hišah večinoma ni dokončanih pročelij ... Foto: Jan Konečnik
Spet na poti, proti Cuscu. Nekaj časa sva iskala pravo črpalko, saj niso imeli ustreznega goriva za najino toyoto. Foto: Jan Konečnik
Ostaline hiše, zgrajene iz blata. Pravzaprav je še danes veliko hiš na vasi iz blata. Foto: Jan Konečnik
Čreda ovac in alpak Foto: Jan Konečnik
Pastirica naganja živino stran od ceste. Foto: Jan Konečnik
V Andih so ogromne planote, tako da cesta do Cusca ni bila tako ovinkasta, kot sem mislil, da bo. Foto: Jan Konečnik
Cusco, Plaza de Armas s katedralo Foto: Jan Konečnik

Dodaj v

Krvi ne prelivajo več, a boj med "Inki" in "Španci" še traja

Popotniški dnevnik Jana Konečnika, 34. del
12. februar 2018 ob 06:18
Lima - MMC RTV SLO

Korejka pred mano je po vzklikih sodeč doživljala orgazme, ko je s police uzrla starodavni Machu Picchu. Sam njenih občutij ravno nisem delil, je pa pogled na starodavno inkovsko mesto, zgrajeno na gori, visoko v Andih, vsekakor impozanten.

Iz Puna ob jezeru Titikaka sva se z očetom odpravila zgodaj, saj je bilo do Cuzca okoli 400 kilometrov vožnje in po teh andskih cestah ne gre divjati preveč. Na hribu sem stisnil še zadnjo fotografijo tega mesta, ki ima od daleč podobo ogromne južnoameriške favele. Zanimiv pogled je. Večina hiš ima namreč pročelje le na prednji strani, s strani pa rdeči zidaki - vsaj na pogled - kažejo podobo nečesa nedokončanega. Tudi nametane so tako, kot da bi se nekomu usule iz vreče, padle na tla in ostale nekje na kupu. No, velik razlog za to, da je tukaj vse bolj "kavbojsko", je seveda denar, ki ga večina nima, in zato lepo pročelje in urejena okolica nista ravno prva skrb. Druga stvar je verjetno popolnoma v mentaliteti - ljudem tukaj te stvari, na katere Slovenci in Evropejci na splošno damo veliko, pač očitno niso tako pomembne.

Cesta je bila boljša, kot sva mislila. Andi so namreč ogromni in na višini tri ali štiri tisoč metrov so planote dolge več deset ali celo sto kilometrov, tako da do Cusca ni bilo toliko zavojev in za njimi prepadov, po katerih sva se vozila prejšnje dni. Ob cesti je bilo znova videti neštete črede alpak in lam, ki so jih pastirji in pastirice odganjali od ceste nazaj na zeleno pašo. Oče je pogledal na kazalec za gorivo, ki se je že bližal črki E, ki v angleščini naznanja čas, da bo treba počasi zaviti na bencinsko črpalko.

"Natočiti morava. Ampak nimajo 95-ke. Pa glej, koliko je črpalk, druga za drugo," je dejal malo sebi, malo pa meni. "Bova pač 90-ko nalila, saj motor isto gre oz. ne gre, saj vidiš, da avto nikamor ne potegne," je še rekel in zavila sva na črpalko. Sem vprašal, ali je kakšna "pumpa", ki ima ustrezen bencin za najino toyoto. "Da, tam na koncu mesta bi znali imeti 95-ko, da. Tja pojdita, če še imata kaj v tanku," je rekla ženska, ki nataka gorivo. Sva našla. Sicer se nadmorska višina pri avtomobilu res pozna in ima neprimerno manj moči kot v nižinah. Tudi avtobusi in tovornjaki imajo odprte pokrove motorjev, da bi laže potegnili redkejši zrak v motor. Nekateri so prav po polžje lezli v hrib, na oknih so viseli obrazi zdolgočasenih šoferjev, ki so te ceste prevozili že neštetokrat.

Atahualpa
Cusco je kar veliko mesto, stari del je poln ozkih ulic, tako da sva se dvakrat peljala mimo hotela, preden sem uzrl majhno tablo z napisom La casa Mayte. Lep motelček. Iz sobe sva imela dober pogled na strehe starodavne prestolnice inkovskega imperija, in seveda na sedež župnije z visoko cerkvijo. Čeprav se na ulicah tega ne vidi ali pa kot obiskovalec v dveh ali treh dneh tega ne zaznaš, je v Cuscu in tudi Peruju sploh še vedno veliko napetosti med potomci staroselcev in potomci Špancev. Vsaj tako je razložil Yuri, fant moje sestrične Anje, ki je zdaj v Sloveniji. Doma je iz Cusca.

"Ko so prišli Španci, so se Inki umaknili v hribe in tam nadaljevali svojo versko tradicijo, ki je bila bolj povezana z naravo in zemljo. Verjeli so in še zdaj verjamejo v Pačamamo, torej Mater zemljo. V mestu so svetišča podrli in na njihovih mestih postavili cerkve. Tukaj so Španci pod pretvezo ujeli in usmrtili tudi zadnjega inkovskega vladarja Atahualpo," je dejal. Nekje sem pozneje prebral, da je Atahualpa, verjetno da bi se rešil smrti na grmadi, pred smrtjo prevzel krščanstvo. Nato so ga obesili. Če bi zgorel, namreč po inkovskem verovanju ne bi mogel v posmrtno življenje.

S Španci je seveda prišel tudi jezik. "V Andih se je govorilo kečua. Še zdaj se. Vendar je zdaj tudi tako, da v mestih marsikdo ne govori ali ne upa govoriti kečua, ker to velja za manjvredno, kmečko govorico," je še nadaljeval Yuri in dodal, da veliko mladih danes sploh ničesar ne ve o bogati predkolonialni preteklosti teh krajev. Yuri se sicer ukvarja s šamanstvom, obrede z vačumo (kaktus wachuma, Echinopsis pachanoi) ali ajavasko (ayahuasca, fermentiran napitek na osnovi Banisteriopsis caapi) imajo tukaj tisočletno tradicijo. "Pride veliko Zahodnjakov, ki bi radi s pomočjo našega verovanja in tradicije spet našli sebe. Vi bolj razvijate inteligenco, mi pa povezovanje z naravo, nekako tako." Yuri sicer verjame, da bo med tema dvema svetovoma prišlo do zlitja, tako na verski kot mentalni ravni. Verjetno na neki način res.

Machu Picchu
Prvi pogled na Machu Picchu je tisti, ki ste ga gotovo že vsi videli na kakšnem plakatu, v reklami ali objavi na Instagramu katerega izmed prijateljev, ki so se odpravili sem. Bil sem presenečen, da je pravzaprav kar velik kompleks zelo dobro ohranjenih zgradb. Hiše, svetišča in trgi, obdani s terasami, ki so služile tako za kmetovanje kot za podporo, da se skale in zemlja ne bi sprožili. Mesto so odkrili sicer preraslo z zemljo, a je v treh četrtinah takšno, kot je bilo zgrajeno v 15. stoletju.

"Machu Picchu ni pravo ime za to mesto, tega ne poznamo, poimenovali so ga po bližnjem hribu in pomeni "Stara gora". Prvo odkritje uradna znanost priznava ameriškemu raziskovalcu Hiramu Binghamu, sem je naključno prišel leta 1911, ko je iskal neko drugo inkovsko naselbino. Dejansko naj bi mesto že nekaj let prej odkril perujski raziskovalec, v skalo je celo vklesal svoje ime. A v ameriški odpravi so to iz skale izbrisali," je dejal domači vodnik in nekoliko jezno pripomnil, da so Američani Peruju šele pred nekaj leti vrnili tukaj najdene artefaktov, mumij in druge predmete, a le dvajset odstotkov, ostalo so obdržali.

"Sicer pa, v nasprotju z mišljenjem mnogih, Machu Picchu ni glavno mesto inkovskega imperija ali kaj podobnega. Gre za eno izmed upravnih središč kraljestva. Inkovski imperij je namreč segal od današnjega Ekvadorja in južno vse do Čila. To je ogromno območje, in da bi ga lahko obvladovali, so gradili takšna upravna središča," je razložil vodič. V Peruju je podobnih ostalin še nekaj, so pa seveda različno ohranjena in dostopna.

Zlepa ali zgrda
"Inki so svoj imperij širili na dva načina, zlepa ali zgrda. Plemenom so ponudili hrano, zaščito in izmenjavo tehnologije v zameno za podreditev. Če tega niso sprejeli, so jih pokorili s silo." Nekako tako, kot so Španci nato njih. V času španskega osvajalnega pohoda, Inki tehnično niso bili kos prišlekom, zaostali so bili predvsem v orožju, saj več od loka in puščic tako rekoč niso imeli. Španci so prišli s konji, ki jih Inki niso poznali, ter z mušketami in s topovi. Machu Picchu so Inki zapustili, ko so po reki v 16. stoletju prišli Španci. A ti mesta takrat niso odkrili.

Čeprav je bilo veliko turističnih skupin, je ogled potekal po nekem načelu organiziranega kaosa. Prišli smo do svetišča, kjer se vidi, da so Inki dobro obvladali kamnoseštvo, gradnjo in tudi vodo so do naselbine speljali po akvaduktih z bližnjega hriba, kjer so našli više ležeč izvir. "Tukaj so živeli le izbrani ljudje, višja kasta. Ti so se lahko izobraževali v matematiki, astronomiji, kmetijstvu ter seveda v jeziku kečua," je še bilo razloženo. Inki so svoj jezik razširili po vsem svojem imperiju in tudi zato danes skoraj po vsem Andskem gorovju govorijo kečua ali mešanico s španščino. Danes sicer v Peruju direktnih potomcev Inkov menda ni več, večina prebivalstva so mestici, mešanci med Španci in staroselci.

Drag izlet
Moram pa priznati, da sem bil presenečen, ko sva pričela v turističnih agencijah v Cuzcu povpraševati za cene enodnevnega ogleda Machu Picchuja. Z 250 dolarjev po osebi sva prišla na 220. Šla sva povprašat v pet agencij, tako da naju niso preveč pretentali. S prevozom od hotela, do Olantaytamba, kjer je vlak do kraja Aguas Calientes, avtobus do Machu Piccha, vstop in vodnika ter enako nazaj. Z avtom se sicer da, ampak je cesta do Aguas Calientes menda slaba, pot pa traja šest ur. Vlak, ki vozi recimo uro in pol, stane 130 dolarjev po osebi v obe smeri! Avtobus, 25 dolarjev po osebi za 20 minut vožnje navkreber!

Machu Picchu je nedvomno svetovna znamenitost in tako tudi zlata jama za lupljenje obiskovalcev delčka starodavenga inkovskega imperija. "Ja, kaj naj zdaj narediva? Če sva že tu, nimava ravno izbire. Daš in greš gor," je rekel oče. Tako nekako si verjetno mislijo vsi turisti. Sva se pa imela cel dan dobro. Drag "špas".

P. S. Proti Paracasu na pacifiški obali, kjer sva bila pred tednom dni, sva se vrnila po drugi, hribovitejši poti. Dogodivščina, večkrat sva se ustavila, da sva lahko malo uživala v razgledu. Vmes sva prenočila v Chalhunaci. Šla sva v hotel, kupila pivo in razpravljala o politiki, o življenju, prihodnosti. O tem, kaj bom, kaj bi lahko počel v naslednjih mesecih, kam in kako naj se odpravim po Argentini. Kje so moje ladje, skratka ... Treba bo nekam, kjer bom lahko kaj zaslužil, saj denar kopni, dobro pa je imeti nekaj zaloge. Da ti ravno iz mošnjička ne pomaha na mreži viseč pajek in naznani konec.

Moja pot: Puno-Cusco-Machu Picchu-Abancay-Chalhuanca-Puqio-Paracas-Lima

Jan Konečnik
Prijavi napako
Komentarji
Franc 1952
# 12.02.2018 ob 07:25
Na vsak način mu tole popotovanje, po dobri slovenski navadi, zavidam! Tudi jaz bi!:)
lončekkuhaj
# 12.02.2018 ob 08:36
No, takole naj dvignejo cene v Gorjah oz. v tistem našem "kanjonu", pa ne več nobenih
prometnih težav. Še obvoznico okoli Bleda si lahko hitro zgradijo.

Moraš znat tržiti tisto, kar imaš. Poceni karte in množičen turizem ti pa uniči lepoto dežele in potem si revež.
benonovak
# 12.02.2018 ob 07:58
"Korejka je po vzklikih sodeč doživljala orgazme". Če to napiše kdo drug, je seksističen in feministke bi ponorele. Če to napiše RTVSLO, je vredu.
Guinness
# 12.02.2018 ob 11:31
Kok bi blo fino tko potovat po svetu pa da ti rtv vse casti.

Moras znat tudi kvalitetno pisat za kaj takega, kar pa vec kot ocitno ni tvoja odlika.
Chopin
# 12.02.2018 ob 11:21
Midva sva placala samo vstopnino na arheolosko najdisce, ki je mislim da 27$ ter drobiz za lokalni avtobus, ki naju je pripeljal do ene vasice zahodno od Aguas Calientes. Potem sva imela lep nekajurni sprehod po dolini Urubambe pod avokadovimi drevesi. Se namestila v kampu, ki je bil prakticno zastonj, iz sotora sva imela pogled na Machu Pichu. Naslednje jutro (ponoci) sva odrinila pes gor in bila na vhodu pred organiziranimi turisticnimi skupinami. Arheolosko najdisce je bilo prakticno prazno, prva sva bila tudi na Huayna Pichu, ki je za mene bil vrhunec obiska Machu Pichuja, poleg soncnih vrat. Energija tam je fenomenalna. Priporocam pa iti na lastno pest, ne organizirano. Boste bolj zacutili misticnost kraja in prislo bo tudi ceneje.
Fickolin
# 12.02.2018 ob 07:39
Se pa strinjam, da je izlet na Machu Picchu izredno drag, a na koncu bi bil zelo jezen nase, če ne bi plačal tistih 200 €, ko sm enkrat že tam. Je pa tudi res, da se cene letno dvigujejo. Ko sem bral napotke iz različnih forumov za leta nazaj sem prišel do zaključka, da se cene letno dvigujejo od 10 do 20 % (transport mislim).
In verjetno tudi drugi popotniki opažajo podobno, bolj ko je destinacija popularna bolj se cene, na letni ravni, dvigujejo. Sem bil na Phi Phi-ju (Tajska) v letih 2010,2011,2013 in sedaj spet v 2017. In zaključek je, da so se cene vsako leto malenkostno divgnile, lani pa so uvedli še novo stroškovno mesto in sicer se vstop na Maya Bay plažo plača 500 THB (12 €). Najprej sem bil razočaran nad lakomnostjo države&domačinov a sem si potem nekak razložil, da je 10k turistov na dan le preveč za ta otok in so začeli delati selekcijo. In kot vsepovsod, je denar najboljši način za selekcijo ljudi. Kar pomeni, da si bodo v prihodnje najbolj popularne točke na svetu lahko ogledovali le premožnejši.
matejj24
# 12.02.2018 ob 15:46
skippy
včasih ko prebiram take komentarje me res zanima kakšno življenje imaš sam in tebi podobni. Verjetno nisi bil niti dlje od Umaga pa tukaj pametuješ o potovanjih in kako se nesme šparat...
aaa
# 13.02.2018 ob 08:43
Če bo imel Skippy pred seboj 2 šanka in bo na enem pi 3 EUR na drugem pa 20 EUR bo prav gotovo vzel tistega za 20, da vsem pokaže kako vzoren turist je.
benonovak
# 12.02.2018 ob 08:02
Slike pri članku so čudovite. Manjka le Last Supper s katedrale v Cuscu, kjer Jezus in apostoli jejo hrčka oz. podobnega glodavca.
rav4
# 12.02.2018 ob 09:45
Bil tam leta 2000, kako se je sedaj vse spremenilo. Takrat je bilo skoraj zastonj. Je pa bilo čudovito.
svetovnipopotnik
# 12.02.2018 ob 07:51
Bil sem v tistih koncih, /blagohotno) a mu le zavidam. Ko bi me bil vzel seboj, bi mu pomagal nositi nahrbtnik. V mojih časih pa je iz Cuzca do podnožja Machu Pichu vozil vlak. Ga sedaj ni več?
Plačal si malenkost.
Chopin
# 12.02.2018 ob 17:49
In mimogrede, vidim da ne razumes prevec kako turizem in provizije ter popusti na mnozice itd delujejo, vec domacin zasluzi ce potujem sam in pojem kosilo v gostilni ob cesti v Peruju kot ce pojem kosilo, ki je vkljuceno v skupinski tour postanek. Vecjo marzo zasluzi tudi nekdo, ki mi proda nekaj v trgovini, kot ce se ustavim na tour tripu v isti trgovini itd.
Chopin
# 12.02.2018 ob 11:22
ali moraš na machu pichu peš?

Do vhoda na arheolosko najdisce gres lahko ali z avtobusom ali pes. Po samem Machu Pichuju pa moras hoditi.
Chopin
# 12.02.2018 ob 17:45
Vi tu gor ste res tisti pravi turisti, ki si jih turistične destinacije "najbolj" želijo. Bognedaj, da bi kakšen denar kje zapravili. Važno, da šparaš na vse možne načine in da na koncu prihraniš tistih 100 evrov na osebo. :)

To da prisparas je samo prijetna posledica. Bistveno je da nisi v mehurcku mnozicnega tour operator turizma, ki ga zelo dobro poznam iz vecih destinacij po svetu, ker sem se sam ukvarjal s podobnimi biznisi. Bolje dozivis lokalno zivljenje, ce potujes kot domacini. Ampak za to potrebujes cas in dobre samoorganizacijske sposobnosti ;). Ni to za vsakega. Vsem, ki nimajo casa, se ne znajdejo in bi radi videli glavne znamenitosti brez priprav doma + nekaj izvedeli od vodnika, predlagam turisticne agencije. Podpiram njihove storitve in ce smo realni vecina ljudi potrebuje te storitve, sicer pac ne bi sli potovati, ker ne bi imeli casa ali pa jim bilo prevec stresno vse sami organizirati.
Anavi
# 12.02.2018 ob 11:33
Z avtom se do Machu Picchu-ja ne da, ker cestne povezave ni - zaradi tega je edina opcija vlak.
Se pa z avtom pride do Santa Terese, ki je cca 10 - 15 km oddaljena od Aguas Calienetes - to je verjetno ta cesta, ki naj bi bila slaba. Za naše razmere je res slaba, a so v Peruju tudi mnogo slabše gorske ceste. Od tu naprej (Santa Terese) obstaja 'peš pot' do hidroelektrarne (do tu vozi tudi avtobus, ki večinoma prevaža delavce, ter taksi) in potem naprej ob železnici do Aguas Calientes. Od tu do Machu Picchu-ja obstaja cesta ter možnost, da se gor zapelješ z avtobusom ali pa da se gor odpraviš peš, za kar se verjetno odloči večina obiskovalcev. Hoje je kakšna ura po bolj ali manj stopničastem terenu. Priporočljivo je, da se na pohod odpraviš še ponoči, da si na Machu Picchu-ju še pred sončnim vzhodom - opazovanje izginjajočih jutranjih meglic, ki sprva popolnoma zakrivajo ostanke mesteca, je zagotovo nekaj, za kar je vredno vstati sredi noči.
Edini strošek, katerega sem sama imela z obiskom tega inkovskega mesteca, je bila vstopnina, par dolarjev za prenočišče v Aguas Calienetes ter 10 litrov bencina do Santa Terese.
sss
# 12.02.2018 ob 10:27
Jan:
si že dobil nahrbtnik???
Jon Sneg
# 12.02.2018 ob 18:17
Vec domacin zasluzi ce potujem sam in pojem kosilo v gostilni ob cesti v Peruju kot ce pojem kosilo, ki je vkljuceno v skupinski tour postanek. Vecjo marzo zasluzi tudi nekdo, ki mi proda nekaj v trgovini, kot ce se ustavim na tour tripu v isti trgovini itd.

Tudi sam potujem na takšen način, kot praviš Chopin. Se poskušam kar se da izogibati velikim skupinskim turam in vsemu kar spada zraven (dragi instant resorti, all inclusive aranžmani in vodeni ogledi po načelu črede ovac). Veliko raje svoj denar "pustim" pri lokalnemu sobodajalcu, gostilničarju in prodajalcu spominkov. Če se že podam na kak organiziran izlet ali pa rabim prevoz le-to poiščem pri lokalnih agencijah,.... Mogoče sem eden "poslednjih Mohikancev", ki uporabljam za orientacijo in iskanje poti zemljevid (in če se le da, nobene navigacije na telefonu), pa tudi restavracij ne iščem po Trip Adviserju, pač pa povprašam kakega lokalca,....
Anavi
# 12.02.2018 ob 18:17
@Skippy, eno je barantanje za kilo banan, drugo pa je iskanje alternativ, ko cena nečesa presega vse meje zdravega razuma.
130 ameriških dolarjev za dobrih 150 km prevoza z vlakom - vlakom, kateri je v zasebni lasti? Ne, hvala! Mimogrede, sama sem bila v Južni Ameriki z lastnim prevoznim sredstvom, kar je glavni razlog, da me turistični vlak ni zanimal.
Predvidevam, da tudi o načrtih privatizacije samega Machu Picchu-ja ne veš ravno veliko.

Namesto da polnim že tako polne žepe posameznikov, se rajši odpravim v revne vasice in denar pustim pri ljudeh, za katere vem, da ga krvavo potrebujejo.
Sploh pa medtem ko je enim pomembno le, da nekaj vidijo, bi drugi radi tudi kaj doživeli. Praviloma se najlepši spomini ustvarjajo daleč stran od blišča turističnih atrakcij ter množic ljudi, med katerimi so za marsikoga dih jemajoči selfiji glavni cilj potovanj.
Če nekdo nima rad, da vse dobi na pladenjčku, še ne pomeni, da škrtari.
Kolikokrat v življenju ima povprečni Slovenec možnost, da se sprehodi po tamkajšnji džungli - zakaj bi se nekdo moral odreči temu užitku ter se usesti na vlak v zameno, da se ga ne označi kot skopuha? Živi in pusti živet!

@Chopin, sem videla tvoj komentar šele, ko sem sama objavila cenejšo opcijo obiska Machu Picchu-ja :)
Chopin
# 12.02.2018 ob 12:34
@anavi, tudi midva nisva imela prakticno nic stroskov za ogled Machu Pichuja, edina razlika je bila da nisva sla z avtom ampak z avtobusom in potem pes naprej.
Najdrazja stvar pri potovanju po Peruju se spomnim da je bil panoramski let nad Nazca, okoli 100 dolarjev, sicer se da povsod priti zelo poceni cez. Ampak moras potovati na nacin kot domacini, tako prides v stik z dejanskim zivljenjem domacinov in se prisparas. Z organiziranimi touri vec vidis hitreje, predvsem pa prihranis cas za organizacijo, ampak sam rajsi vidim manj, sproti organiziram zadeve v pogovoru z domacini in bolj dozivim kulturo, na koncu se prihranim.
Hik
# 12.02.2018 ob 09:44
ishgilliath
Malo žalostno, da si tam, pa ne greš na enega izmed trekkingov v regiji...

Ziher je bil, ampak je ocenil, da bralce bolj zanima, kako je iskal bencinsko črpalko in kako zgleda toyotina armaturka.
norris
# 12.02.2018 ob 18:37
In poleg dobrega pisanja so tudi slike tokrat super
norris
# 12.02.2018 ob 18:34
Telling the truth je napisal. kok bi blo fino tko potovat po svetu pa da ti rtv vse casti.

Ja, samo ne pozabi, da je bil Jan kakih 6 let novinar na RTV-ju, in nič ne pade samo iz neba; Jan piše kakovostne članke. Torej ti svetujem, da se najprej zaposliš kot novinar, čez nekaj let pa (če maš jajca) greš po svetu in pišeš take članke. Morda pa si eden tistih, ki nič ne storijo in samo vzdihujejo, kako bi....
ishgilliath
# 12.02.2018 ob 08:10
Malo žalostno, da si tam, pa ne greš na enega izmed trekkingov v regiji... Salkantay ali pa Choquequirao sta najboljša, najbolje v kombinaciji (eden tja, drugi za nazaj).
rdečinavijač
# 13.02.2018 ob 15:13
Na sliki 9 sem na lesenem balkonu pred skoraj 12 leti pil kavo :-)
rdečinavijač
# 13.02.2018 ob 14:57
V mestu so svetišča podrli in na njihovih mestih postavili cerkve. Tukaj so Španci pod pretvezo ujeli in usmrtili tudi zadnjega inkovskega vladarja Atahualpo

A se je RKC že opravičila za vse svinjarije, ki so jih počeli nad domorodnimi prebivalci v J. Ameriki?
Miham
# 12.02.2018 ob 08:30
kdaj pride na vrsto Bliznji Vzhod in Afrika?
čik
# 12.02.2018 ob 10:17
ali moraš na machu pichu peš?
seba goričan
# 12.02.2018 ob 09:36
in kam gre ves ta denar?država ne vem, če glih prosperira, tule se pa obrnejo miljoni
Skippy
# 12.02.2018 ob 12:06
Moraš znat tržiti tisto, kar imaš. Poceni karte in množičen turizem ti pa uniči lepoto dežele in potem si revež.

Ampak potem vas moti, če vam ni vse dostopno; pa bognedaj, da bi za letalo dali par evrov več ali celo na destinaciji zapravili kaj več od minimuma ...
Skippy
# 12.02.2018 ob 12:23
Kar pomeni, da si bodo v prihodnje najbolj popularne točke na svetu lahko ogledovali le premožnejši.

Poceni karte in množičen turizem ti pa uniči lepoto dežele in potem si revež.

Ta dva komentarja sta si v popolnem nasprotju, ampak če pogledamo po plusih in minusih, lahko opazimo, da ljudje niso dovolj brihtni, da bi to opazili. Pač se moraš odločit - ali turistične znamenitosti za vse ali pa za bolj polne žepe.
TellingTheTruth
# 12.02.2018 ob 09:39
Kok bi blo fino tko potovat po svetu pa da ti rtv vse casti.
Skippy
# 12.02.2018 ob 12:44
Vi tu gor ste res tisti pravi turisti, ki si jih turistične destinacije "najbolj" želijo. Bognedaj, da bi kakšen denar kje zapravili. Važno, da šparaš na vse možne načine in da na koncu prihraniš tistih 100 evrov na osebo. :)
Skippy
# 12.02.2018 ob 12:03
Kar pomeni, da si bodo v prihodnje najbolj popularne točke na svetu lahko ogledovali le premožnejši.

In kaj je narobe s tem? Saj tudi Ferrarija nimajo vsi.
Kje je Jan?

Novinar Jan Konečnik se je odločil uresničiti svoje popotniške sanje. Po petih letih dela na Televiziji Slovenija je mikrofon postavil na hladno in jo za leto dni mahnil v svet. Zanimive zapise in fotografije z njegovega potepanja po Latinski Ameriki, Aziji in Afriki boste lahko spremljali enkrat tedensko. Njegova pot se bo izrisovala sproti. Kot pravi, gre »za nosom«.

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!

Kazalo