Kje je Jan?
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 35 glasov Ocenite to novico!
Hladilnik
Hladilnik Foto: Jan Konenčnik
Komuna 13 v Medellinu je pravzaprav favela
Komuna 13 v Medellinu je pravzaprav favela. Foto: Jan Konenčnik
Katrca
Katrca Foto: Jan Konenčnik
Medellin
Medellin Foto: Jan Konenčnik
Tudi to je Kolumbija
Tudi to je Kolumbija Foto: Jan Konenčnik
Pred oknom.
Pred oknom. Foto: Jan Konenčnik
Jezera in otoki v Guatapeju, okolici Medellina.
Jezera in otoki v Guatapeju, okolici Medellina. Foto: Jan Konenčnik
Grafiti so pogosti na cartagenskih stenah.
Grafiti so pogosti na cartagenskih stenah. Foto: Jan Konenčnik
Mango
Mango Foto: Jan Konenčnik
Moja pot.
Moja pot. Foto: Jan Konenčnik

Dodaj v

Pri Pablu

Popotniški dnevnik Jana Konečnika, 22. del
20. november 2017 ob 06:48
Medellin - MMC RTV SLO

"Prvič v Kolumbiji torej?" je vprašal carinik in nadaljeval: "Kje ste se pa naučili špansko?" Sem mu povedal, da na ulicah Mehike, Gvatemale, Belizeja, El Salvadorja, Hondurasa, Kostarike in Paname. "Lepo. Dobrodošli!" Začela se je moja pot po Južni Ameriki.

"Če ne bi bila tam, bi rekla, da je ta država mit," sem prebral v zadnjem sporočilu, ki mi ga je poslala Nadine, in stopil v kabino letala Air Paname proti Kolumbiji. Polet do Medellina je trajal dobro uro, ravno toliko, da smo splezali nad oblake, pohrustali vrečko ocvrtih platan in se spustili spet na tla. Na letališču je svetlodlaki pes veselo poskakoval med prtljago in iskal mamila verjetno, čeprav ne vem, kdo bi jih v Kolumbijo tihotapil. Kot da bi nosil drva v gozd. Poslinil mi je nahrbtnik. Preden sem šel iz letališke stavbe, sem neko trgovko še vprašal, kako je kaj z denarjem tukaj. Za en dolar 3000 kolumbijskih pesosov.

Dobre pol ure smo se vozili do Medellina, ki se je v svoji veliki dolini z milijoni luči odprl vsem na ogled. Ko smo se po strmi vpadnici spuščali v mesto, je bilo ob cesti stotine ljudi, ki so prišli na večerno panoramo. Ni ravno romantično, če se toliko ljudi drenja okoli tebe, je pa lepo videti. Zraven mene je sedel Juan, ravno je priletel iz Bogote, glavnega mesta te južnoameriške države. "Medellin je bil toliko let na slabem glasu, še zdaj je. Pa tudi Kolumbija je še vedno na nek talec dobe Pabla Escobarja," je razlagal in dodal, zaradi tega veliko ljudi sploh ne pomisli, da bi imela Kolumbija tudi kaj lepega: "Pa imamo. Veliko imamo naravnih lepot, kulture, zgodovine ..."

Stereotipi so problem. Če bi vprašal povprečnega Evropejca, ali sploh kaj ve o, recimo, Srednji Ameriki, bi bilo to, da je nevarno in da se streljajo. Pa ni tako in Kolumbijci, kot sem že enkrat zapisal, zjutraj pred zajtrkom v nos ne vlečejo kokaina. Vendar, kralj droge Pablo Escobar je svojčas, recimo tam v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja, s kokainom pa tudi marihuano zalagal tri četrt sveta! Tri četrtine! Menda naj bi Escobar nekoč celo predlagal kolumbijski vladi, da bo poplačal javni dolg države, če ga oprostijo vseh obtožb! To so bile milijarde dolarjev, ki so jih zakopavali v jame nekje v odročnih predelih, ker niso imeli kam s tem denarjem, toliko ga je bilo. Escobar si je z nasiljem in denarjem v Medellinu in okolici podjarmil veliko policije in na svojo stran pritegnil veliko ljudi. Namreč, veliko krvavega denarja je namenil tudi za stanovanja, šole, športne klube, pomoč revnim in podobno. Tako si je gradil svoj varnostni obroč, ki pa je decembra 1993, po skoraj 30 letih hudodelstva, le popustil in Escobarja so pri poskusu pobega ustrelili kolumbijski vojaki.

Pa ki si ti?
Nisem dobro odložil nahrbtnika, ko sem za seboj zaslišal: "Oooo, Jan!!! Hahaha! Pa ki si ti?! Pridi, da te objamem!" Anja Hreščak, moja dolgoletna prijateljica, je prva izmed vseh napovedanih prišla na obisk. Vesel sem je bil. Seveda sva takoj prijela za pivo. Prvič po štirih mesecih sem z nekom za mizo govoril po slovensko. Štajersko. V Ljubljani sva se leta veliko družila, zdaj pa štiri mesece in pol nič. Doma vse po starem. No, skoraj vse. Bila je divja noč v Medellinu in zjutraj okoli enajste ure sem le odprl oči. Saj sem jih moral, ker smo šli gledat Comuno 13, ki je bila še pred nekaj leti v bistvu precej nevarna soseska. V zadnjem času pa so mestne oblasti tudi v to pozabljeno favelo, zgrajeno na griču ob robu mesta, začele vlagati in zdaj postaja tudi turistična zanimivost. Med grafitnimi ulicami sva z Jelko, ki je z Anjo pripotovala v Kolumbijo, pomagala dvema revežema nest v hrib velik hladilnik. Tu ženske tega očitno ne delajo, ker so nas gledali, kot da smo z lune. Na favele vrhu je lepa razgledna ploščad na to 2,5-milijonsko moderno mesto, ki je večini turistov, s katerimi sem se pogovarjal, pustilo prijeten vtis. Tudi meni se je zdelo takšno. In lepe ženske imajo. Brez šale, Stvarnik si je za Kolumbijke vzel čas.

Čeprav se je v zadnjem desetletju nezakonita pridelava kokaina in marihuane v Kolumbiji precej znižala, sta še vedno velik del kolumbijskega "gospodarstva". In seveda boja za prevlado med narkokarteli, ki za seboj puščajo trupla. Trupel je sicer vedno manj. Če je bila Kolumbija pred leti na vrhu po številu umorov na prebivalca, je postala veliko varnejša država od, recimo, Hondurasa, El Salvadorja in drugih srednjeameriških držav. Vendar, mamil je še vedno veliko in na ulicah ti jih zvečer praktično mečejo v hrbet. Razpečevalci na drobno so praktično vsi, ki zvečer po ulicah prodajajo cigarete: "Hola, amigo! Cigarros? ... No cigarros? Maybe Weed? Koka? Muy barato! Very cheap for you!." Res je poceni. To ni reklama za mamila, ampak dejstvo, s pomočjo katerega si lahko razložimo, zakaj ljudje v tem poslu umirajo. Ker to, kar kupiš tukaj, lahko v Evropi prodaš vsaj desetkrat dražje, v Avstraliji, recimo, pa kar 30-krat.

Kolonialna Cartagena
Ker je Kolumbija velika država, smo se do Cartagene vozili kar 15 ur. Prometa ni veliko, vendar nimajo avtocest in tako pač traja veliko časa, da kam prideš. Zeleno je podeželje, s hribi in širnimi travniki, na katerih so redko nasejana visoka drevesa. Živinoreja in njive. Cartagena leži na severni, karibski obali in je prav tako prijetno mesto. Sploh zato, ker ima izjemno lepo ohranjen in tudi vzdrževan stari del mesta. Nekje sem slišal, da naj bi to bila celo najbolje ohranjena kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki. V primerjavi z mesti, ki sem jih videl do zdaj, drži. Ozke ulice, polne ljudi, prodajalcev sadja in hrane ter pijač. Prijetne kavarne in restavracije. Ulični umetniki. Kočije in žal tudi preveč taksijev in drugih avtomobilov. Ni veliko brezdomcev ali pa ljudi, ki bi prosili za drobiž. A to so razviti predeli mesta. Če bi se človek odpravil v zaledje, bi bila slika precej drugačna. Kolumbija je država razlik. Če v Medellinu ali Cartageni vidiš tudi drage nemške avtomobile, je podeželje revno.

Ampak, je pa en velik minus tega mesta, zaradi katerega mi ne bo ostalo v dobrem spominu. Morda ga bom komu tudi odsvetoval. Torej. Vsepovsod ti nekaj prodajajo. Saj pri nas nam tudi, ampak z reklamo nekje na ulični steni. Tukaj pa je prodaja še vedno fizično ponujanje nekega blaga. Vedno si na tržnici, kjer se za tvojo pozornost kregajo branjevke. Danes sem se prav zavedel, kolikokrat na dan morava jaz ali pa Anja reči: "No, gracias." V le pol ure na kavi pridejo štirikrat pred mizo ponudit slamnati klobuk. Štirikrat. Pa niso edini prodajalci. To je veliko dražljajev. Preveč.

S kolesom
Nekaj sem buljil v telefon, ko se je zraven mene usedla punca in začela nekaj zlagati v svoje torbe. Take, ki se jih pritrdi na kolo. "Od kod daleč si se pa ti pripeljala," sem jo ogovoril. "Iz Ekvadorja," je odgovorila Ailie, ki prihaja z Nove Zelandije. 2000 kilometrov je naredila, tudi po hribih. "Mama je prišla na obisk in zdaj bova 14 dni kolesarili po Kolumbiji. Potem gre mama domov, jaz pa z ladjo v Panamo in potem s kolesom naprej do San Joseja v Kostariki," je razložila. Pravi, da se na cesti počuti varno, ker ni toliko prometa in tudi vozniki se je izognejo in ji pustijo veliko prostora. Pokazala mi je tudi neko telefonsko aplikacijo za kolesarje in motoriste, kjer so vrisane ceste, primerne za kolo, bencinske črpalke, prenočišča, kampi, mehanične delavnice in tudi hiše, kjer domači kolesarji tujim kolesarjem nudijo zastonj posteljo. Povedala mi je pa še nekaj, česar ne vem, ali naj se veselim ali ne: "Čez dva tedna bova nazaj v Cartageni z mamo, ker bo šla na letalo. Imela bom eno kolo odveč. Dovolj veliko je zate. Dam po popotniški ceni. Kupiš?"

P.S. Pravkar se je mimo peljal avtobus nalitih zahodnjakov z glasno glasbo in dretjem. Čim prej morava na otoke, na mirno.

Moja pot: Panama city (Panama) - Medellin (Kolumbija) - Cartagena

Jan Konečnik
Medellin FC.
Medellinska vpadnica..
Vhod v stari del mesta.
Prizor na eni od ulic sredi dneva
Grafit na eni starih ulic.
Dekle
Na kosilu.
Nočni pohod.
Za invalide
Grob mafijskega šefa Pabla Emilia Escobarja Gavire.
Na ulicah Cartagene
Medellin. Stolpnice in favele.
Prijavi napako
Komentarji
Mirko Tipka
# 20.11.2017 ob 08:15
Tudi meni se je zdelo takšno. In lepe ženske imajo. Brez šale, stvarnik si je za Kolumbijke vzel čas.

Prosim pošlji še kakšno sliko ;-)
Katalonec
# 20.11.2017 ob 08:51
men so pa smešni slovenski komentatorji na RTV, ki vidijo samo negativizem.

Drgače pa Jan, super članek in slike, za popestritev meglenega slovenskega ponedeljka.
ishgilliath
# 20.11.2017 ob 09:27
Skippy

Hahaha ti si res slika jao... Polovico svojega časa preživiš tako, da se tu gor delaš norca iz nevoščljivih malih slovenceljev, ki se čisto preveč obremenujejo s tem kaj počnejo drugi, potem pa napišeš takle komentar, lol. You're hitting hypocrisy levels that shouldn't even be possible!

Drugače pa Jan, če si v Kolumbiji nikar ne spustit Llanosa, sploh tam ob Venezuelski meji, ker to je za Pantanalom verjetno najboljši plac v južni ameriki za živali opazovat... Ni čist poceni in ni simpl tja prit, ampak da maš šanso jaguarja v naravnem okolju videti je pa tudi nekaj vredno...
GORILA
# 20.11.2017 ob 10:22
...ampak, res - takšna hvala kolumbijskih deklet, pa nobene slike te lepote!
mihaj1
# 20.11.2017 ob 08:25
Dober clanek. Komi cakam da bodo otroci dovolj stari da lahko greva z zeno spet sama na dopust v miru brez tecnarjenja:-) Mogoce pa v Kolumbijo.
MarkAntonij
# 20.11.2017 ob 15:19
Glede na to kakšna mesta sta Cartagena in Medellin, je tole zelo na hitro in pavšalno napisan. Cartagena je bla eno glavnih pristanišč za špance in ima noro lepo ohranjeno utrdbo, angleži je nikol niso osvojil... Tut o Medellinu bi se dal še marsikaj.
kalamaris
# 20.11.2017 ob 20:15
A veš tisto ko greš v mesto z 2,5 miljona prebivalcev in se pritožuješ da je preveč dražljajev.

Naslednji premik predlagam Kolumbija-Antarktika
ishgilliath
# 20.11.2017 ob 11:24
nazadnje, ko sem nekaj nesel, še me je en namerno zaprl z avtom in mi rekel, naj se jebem, ko sem ga prosil, če lahko počaka 2 minuti, da znosim. Kaj šele, da bi ti kdo vsaj vrata pridržal ali se ponudil, da ti pomaga nesti.

Grozno. Ampak kako ti je uspelo narest povezavo med takim dogodkom in Janovimi popotniškimi opisi veš pa samo ti... Tudi korelacijo med arogantnimi Slovenci in navdušenimi popotniki si kar tako malo iz zraka potegnil, najbrž ker ti grejo iz nekega čudnega razloga oboji na živce. Čeprav ne vem, zakaj bi šli ljudje, ki na svojo pest in s svojim denarjem hodijo po svetu komurkoli na živce... Ampak folk je pač zafrustriran, kaj čmo.
Pa ja, v bistvu še zmeraj ne razumem, kaj te je sploh zmotilo tu, to da meniš, da Jan "ne bi pomagal nosit hladilnika" doma (kako to veš?), ali da je narobe, da to počne tam?

Arogantni, egocentrični in neprilagodljivi ljudje pa po mojih izkušnjah naredijo tudi arogantne, egocentrične in neprilagodljive turiste, ki definitivno niso pripravljeni "doživljat" katere koli kulture, ki zahteva prilagajanje. In če je tvoj ideal tak tip turista, ki ne pomaga lokalcu samo zato, da ne bi slučajno dajal vtisa new-ageovca v iskanju avtentične kulturne izkušnje, potem zelo verjetno itak spadaš med te zgoraj omenjene... Ali pa samo nisi dosti potoval.
smithies
# 20.11.2017 ob 11:16
Barantanje je sestavni del potovaja 'on shoe-string'. Če prišparaš en dolar recimo vsak dan in si na poti cca 300 dni kot Jan, je to 300 dolarjev, kar pomeni, da ob budgetu 30usd na dan, kot je običajno za tako potovanje, prišparaš za 10 dni potovanja, ki jih lahko izkoristiš naprimer za ogled dodatne države oz. regije. Seveda pa v praksi lahko v dnevu zbiješ cene vsaj za 3dolarje skupaj, kar pa znese en mesec potovanja več za isti denar! Tisti, ki ne potujete backpackersko za dlje časa in hodite na hrvaško celo življenje tega sploh ne razumete
vox14
# 20.11.2017 ob 13:23
Jan, uživam v tvojih prispevkih in hkrati podoživljam svoje izkušnje v državah praktično od začetka tvojega potovanja. Strinjam se z ishgilliath-om, če imaš kakšen dan se odpravi proti Venezuelski meji, da vidiš naravne lepote Kolumbije. Tudi obala V od Sante Marte je lepa (npr. park Tayrona) a si imel Karibskega morja verjetno že dovolj. Je pa res, da moraš tudi kaj žrtvovati če želiš prepotovati svet :)
Veliko sreče na poti!
sirus
# 21.11.2017 ob 00:13
Najprej začne, da je pregledovanje prtljage iz Paname, kot da bi nosil drva v gozd, potem pa v nadaljevanju stereotipi so problem...
Radoveden
# 20.11.2017 ob 10:26
Tudi jaz sem se poizkusil vživet v tisto sceno, ko turist nese hladilnik... a smo mi pa tako drugačni tule? Tudi pri nas bi čudno gledali recimo dva Angleža, ki neseta domačinu hladilnik. Še domači se ne zganejo kar takoj na prvo žogo, kaj je pa tema dvema? In potem pomisliš, ali jih je res ena sama dobrota ali pa se jim generalno smilimo. A veš tist, ko vidiš, da je tujec padel ven in ne šteka, da smo vsi enaki.
Radoveden
# 20.11.2017 ob 16:38
@smithies

ena stopnja višja od tega konstantnega barantanja je pa samo še žicanje za denar na ulici da se boš lahko vrnil domov. tudi v sloveniji lahko za 300 eur na mesec doživiš avtentično kulturno izkušnjo ali drugače povedano greš nizko kot le lahko in si rečeš da si backpacker in življenje dobi nov pomen. ob tem se je nujno ustaviti tudi v Rogu na kavici.
davide
# 20.11.2017 ob 09:33
Jan, morda kakšna fotka Pablovega luksuznega zapora?
doctorsbelike
# 20.11.2017 ob 19:12
niti besede o Marquezu!
r5
# 20.11.2017 ob 16:55
Kolumbija je super destinacija, srecno!
clutch00
# 20.11.2017 ob 11:23
se kr hise brez fasad, to se vlece se iz casov escobarja...
SpicyWeiner
# 20.11.2017 ob 09:50
Mogoče malo več fotografij nebi škodilo. To je problem vseh "utreavanture" člankov na tej strani..
zml
# 25.11.2017 ob 22:00
Hvala za prijetno in zanimivo branje!
Vodin
# 20.11.2017 ob 16:07
Tudi v Sloveniji imamo svojega Pabla Escobarja, le da ta nič revežem ne da, ampak vse sam pokrade.
formula2000
# 20.11.2017 ob 10:47
Koncno mal boljse fotke..ceprav st 18 "nocni pohod" ne vem kaj dela tukaj..splh ker ne zgleda ravno kot divja noc ki jo opisuje v clanku..17 isto..kaj naj bi sporocala ta fotka?
davide
# 20.11.2017 ob 09:16
In lepe ženske imajo. Brez šale, Stvarnik si je za Kolumbijke vzel čas.

Mislim da tudi plastični kirurgi tule kar konkretno pomagajo
Skippy
# 20.11.2017 ob 10:51
@ishgilliath
nazadnje, ko sem nekaj nesel, še me je en namerno zaprl z avtom in mi rekel, naj se jebem, ko sem ga prosil, če lahko počaka 2 minuti, da znosim. Kaj šele, da bi ti kdo vsaj vrata pridržal ali se ponudil, da ti pomaga nesti.

Potem pa ta iste osebe pridejo v tujino in to predstavlja neki authentic experience, če nekemu domačinu pomagaš nesti hladilnik ali zbarantaš, da boš spal za 8 dolarjev namesto zahtevanih 9 dolarjev. Baje na tak način doživljaš tujo kulturo :)
Skippy
# 20.11.2017 ob 08:17
So mi smešni ti slovenski turisti, ki bi se radi "vživeli" v tujo kulturo:
ko pri nas kaj neseš in rabiš pomoč, ti ta isti seveda ne bodo pomagali.
Kje je Jan?

Novinar Jan Konečnik se je odločil uresničiti svoje popotniške sanje. Po petih letih dela na Televiziji Slovenija je mikrofon postavil na hladno in jo za leto dni mahnil v svet. Zanimive zapise in fotografije z njegovega potepanja po Latinski Ameriki, Aziji in Afriki boste lahko spremljali enkrat tedensko. Njegova pot se bo izrisovala sproti. Kot pravi, gre »za nosom«.

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!

Kazalo