Vaša ocena: 
Ocena 4,4 od 18 glasov
Ocenite to novico!
| Manekenkarji so posebna vrsta. So korak naprej od ženskarjev, ki bi spali s čimer koli v krilu. Manekenkarji niso obsedeni z ženskami, ampak z manekenkami ... Manekenkarji naseljujejo neke vrste paralelno vesolje z lastnimi planeti (Nobu, Bowery Bar, Tabac, Flowers, Tunnel, Expo, Metropolis) in sateliti (različna stanovanja, večinoma blizu Union Squarea, ki jih velike manekenske agencije najemajo za manekenke) in boginjami (Linda, Naomi, Christy, Elle, Bridget). Dobrodošli v njihov svet. Ni lepo. |
Zakaj smo še vedno samski? Ker hočemo biti, ugotavlja Candace Bushnell v uvodu Seksa v mestu, zbirki opažanj o življenju bogatih (in/ali lepih) Newyorčanov.
Dobrodošli na planet Manhattan (a samo, če ste bogati in/ali lepi in/ali vsaj uspešni), ki ga naseljujejo mnoge (žal ne tako redke) vrste: s "poklicnimi lepoticami" obsedeni manekenkarji; strupeni samci - vsaka ženska, ki se je dotaknejo, je zaznamovana; večni romantiki na kolesih; mednarodna nora dekleta; psihotične mame, dobro obdarjeni manekeni za spodnje perilo … Vsem pa je skupno iskanje ljubezni ali vsaj nekoga, ki bi jih zvečer pričakal doma.
Čudaški, včasih že kar strašljivi obredi parjenja Manhattančanov (dogajajo se na izbranih lokacijah in na odprtjih, zabavah za promocijo modnih znamk, poleti pa tudi v ekskluzivnih letoviščih Hamptons) so strogo začrtani in vsak prišlek jih mora čim prej osvojiti, sicer ga čaka veliko razočaranje - vsaka napačna poteza je lahko za še tako obetavno razmerje usodna.
Seks v mestu je zbirka kolumn, ki jih je Candace Bushnell v 90. letih pisala v časopisu New York Observer. Menda se je za potrebe raziskovanja nekoč celo tako "žrtvovala", da je intervjuvala manekena za spodnje perilo znamke Calvin Klein - kar v postelji. Da niti ne omenjamo, da je "morala" kar šestkrat na teden ponočevati v ekskluzivnih newyorških barih! Prijateljico pripovedovalke Carrie Bradshaw, "neke vrste novinarko" (pa tudi alterego Bushnellove - začetnice C. B. gotovo niso naključje), spremljamo na popotovanjih po (nočnem) življenju newyorške družabne smetane (no, včasih skoči tudi v Aspen ali St. Barts) in sociološkem opazovanju z udeležbo zares nenavadnih običajev dobro situiranih Newyorčanov - naj omenimo obisk svingerskega kluba pa največjo grozo Newyorčank pri dobrih tridesetih - izlet v predmestje k poročenim (nekdanjim) znankam.
O že razvpiti kultni tv-seriji Seks v mestu, ki je navdih črpala iz omenjene zbirke zapisov, ne gre izgubljati besed, omeniti pa velja, da bodo morda zagrizeni ljubitelji televizijske različice Carriejinih prigod ob prebiranju zbirke kolumn razočarani in celo šokirani. Knjižna Carrie je veliko manj sentimentalna, njen humor pa veliko ostrejši in bolj neprizanesljiv. Veliko manj časa posveča tudi razmišljanju o čevljih. Bushnellova v uvodu celo zapiše, da se mnogim ljudem zdita njeno "pomanjkanje sočutja in kruti humor moteča, a najbrž le zato, ker knjiga vsebuje neke vrste univerzalno resnico". Tudi knjižne Miranda, Charlotte in Samantha so ustvarjalcem tv-serije služile zgolj kot navdih - so pa na primer ohranili Samanthin "testosteronski" način življenja: moške po uporabi zavrže.
Rdeča nit knjige (tako kot tv-serije in najverjetneje filma, ki naj bi ga z isto zasedbo začeli snemati v kratkem) je razmerje med Carrie in poslovnežem Mr. Bigom (v slovenskem prevodu Živina) - z vsemi vzponi in (žal bolj pogostimi) padci. Bushnellova je pozneje dodala še dve poglavji, v kateri se Carrie razide z Mr. Bigom ("Mr. Big je srečno poročen. Carrie je srečno samska.") in skupaj z razmerjem se končajo tudi njene sanje o pregovornem Mr. Bigu - moškem, ki v resnici sploh ne obstaja. S tem pa se ji odprejo vrata v novo obdobje življenja, v kateri bo morala najti samo sebe in sčasoma morda tudi srečno razmerje.
Alenka Klun
