Franciscu.
Gre za izjemen dosežek, ki Slovenijo trdno postavlja na gastronomski zemljevid sveta, Roševo pa dokončno utrjuje na elitnem seznamu največjih kuharskih mojstrov sveta.
"Ana Roš je zelo zaslužna prejemnica letošnjega naslova za najboljšo chefinjo. Njena natančnost, pozornost do detajlov in domišljija jo odlikujejo za pravo vodjo svetovne gastronomije. Njena strast do lokalnih surovin, njeno vlaganje v ljudi in njena predanost k povzdigovanju kulinarične umetnosti v njeni rodni Sloveniji jo delajo za navdihujočo vzornico," je za MMC povedal urednik World's 50 Best Restaurants William Drew.
In glede na to, da gre za izbor referenčne revije Restaurant, ki naziv najboljše kuharske mojstrice (The World's Best Female chef) podeli v sklopu svoje razglasitve najboljših restavracij sveta (The World's 50 Best, op. a.), si Hiša Franko lahko verjetno obeta tudi uvrstitev med 100 najboljših restavracij, kamor je do zdaj od slovenskih predstavnikov uspelo priti zgolj restavraciji JB, ki je bila leta 2010 89. Ampak na potrditev bo treba počakati do aprila, ko bo tudi znano, ali se bo Osteria Francescana Massima Botture ohranila na prvem mestu.
Vse je spremenil Netflix
Ko to pišemo, Roševa svoj laskavi naziv proslavlja v Alta Badii, kjer je ena od udeleženk kulinarične konference Care's, edinstvenega projekta, ki propagira trajnostno in etično kuhinjo, Slovenki pa dela družbo še kar nekaj predstavnikov z lanske lestvice 50 Best, od Rodolfa Guzmana (Borago, Čile) do Vladimirja Muhina (White Rabbit, Moskva).
Najboljše kuharske mojstrice (World's 50 Best):
- 2012: Elena Arzak (Arzak, San Sebastian)
- 2013: Nadia Santini (Dal Pescatore, Canneto sull'Oglio)
- 2014: Helena Rizzo (Mani, Sao Paulo)
- 2015: Hélène Darroze (Hélene Darroze, Pariz in London)
- 2016: Dominique Crenn (Atelier Crenn, San Francisco)
- 2017: Ana Roš (Hiša Franko, Staro selo)
Kot nam je priznala, jo je novica nedvomno presenetila, čeprav si ambiciozna Kobarijka v zadnjem času dejavno prizadeva za položaj na svetovnem odru. Roševa je tista, ki je v lani krenila v hollywoodskem slogu, kot se je nekaterim zapisalo, s svojo lastno epizodo v Netflixovi kulinarični seriji Chef's Table, s tem pa si dobesedno čez noč pridobila pregorele telefonske linije, poln e-predal in kopico mednarodnih častilcev.
In izraz "častilci" je tu na mestu, saj je t. i. foodie scena zlasti v ZDA tako močna, da je o Anini epizodi splet kar brnel od navdušenja. "Moram v Slovenijo. Takoj," je zapisal eden, spet drugi pa: "Vsi morate nujno ogledati najlepšo epizodo Chef's Table, tisto z Ano Roš."
Nagla izstrelitev med največje
Roko na srce, epizoda je imela svoje napake, predvsem malce pretirane ameriške sladkobnosti in nepotrebnega vložka potencirane družinske drame, a naredila je svoje – Ano Roš, 44-letno nesojeno smučarko in nesojeno bruseljsko diplomatko, ki jo je v Hišo Franko zanesla ljubezen, je naredila za svetovno kuharsko zvezdnico. Roševa sicer tega izraza ne mara niti ji v resnici ni najbolj lagodno ob nenadnem navalu na Hišo Franko.
To je ženska, ki ne skriva žuljev na svojih rokah, ženska, ki zjutraj nabira divje zeli za svoje jedi, nato pa odpelje otroka v šolo, ženska, ki rada uspešno večerjo konča s svojo ekipo ob steklenici Mlečnika pozno v noč, malce odveč pa so ji selfiji z ameriškimi gosti, ki v zadnjih mesecih do zadnjega zapolnjujejo mize Hiše Franko, restavracije, ki se je iz tiste, ki se bojuje za vsakega gosta, prešla v tiste vrste restavracijo, ki je polno zasedena več mesecev vnaprej.
A to je t. i. učinek Netflixa, ki je ujel popolnoma nepripravljene že svetovno bolj znane kuharje, kot je bila do zdaj Ana. A, kot se zdi, Roševe vse skupaj ni vrglo iz tira, kar gre morda pripisati tudi tisti njeni vrlini, ki jo kot kuharico dela tako zelo zanimivo in edinstveno – spontanosti.
Povsem edinstvena kuhinja
Roševa ni šolana kuharica niti nima za seboj dolge kilometrine stažev pri najboljših. Brbončice si je izostrila, ko jo je življenjski sopotnik in sommelier Hiše Franko Valter Kramar na začetku njune skupne poti vodil po priznanih estavracijah, svoj slog pa razvila z neizmernim posluhom tako do neposrednega okolja kot do bolj eksotične kulinarike, ki jo je spoznavala na potovanjih. Če sama priznava, da se je na začetku močno lovila, danes njen nenehno brneči um igraje sestavlja nešablonske krožnike drznih, a harmoničnih okusov.
Nihče drug vam ne bo pred vas postavil lignja z jagenjčkovim priželjcem, črnim česnom, Valterjevim fermentiranim sirom in bobom, nihče drug ne bo naredil take poezije iz luštreka kot Ana, ki ga je z gobjim fondom in ravioli povzdignila v višave, nihče drug si ne bo upal iz mortadele delati sladice, ostrigo podtikati na najbolj nepričakovana mesta in si izmišljevati duhovita imena krožnikov, kot so "zajec, ki hoče biti mehiški piščanec" ali "American (g)rape", ameriško posilstvo.
Kako do potankosti ocenjevalci iz 50 Best poznajo vse Anine male skrivnosti, je težko reči, navsezadnje je seznam ocenjevalcev tajen, je pa res, da tiste na najvišjih položajih na kulinaričnem področju navdušuje ravno to, da je Roševa začela kot nepopisan list, da za seboj nima že strogih in po šolsko izoblikovanih nastavkov, kaj spada skupaj in kaj ne.
"Pri Ani so najvznemirljivejše ravno njene napake, da jed nenehno razvija. Da sebe nenehno razvija," mi je nedavno povedal Andrea Petrini, kulinarični publicist, znan kot nekakšen iskalec mladih, še neznanih chefov, ki jih vzame pod svoje okrilje in jih povzdigne v zvezde. Njegov najbolj priljubljeni projekt zadnjih nekaj let – Ana Roš, s katero v teh dneh piše knjigo Ana and her Boys.
Ana in fantje
Naslov bi lahko razumeli tako, kot ga uradno interpretira Ana – da so ti fantje iz naslova ekipa, s katerimi ustvarja knjigo (Petrini, Kramar, fotograf Benjamin Schmuck in oblikovalec Boštjan Botas Kenda), lahko pa bi ga razumeli tudi kot ošvrk zaprti, izrazito mačistično naravnani kulinarični srenji, v kateri je mesta za kuharice malo.
Ana je od danes na samem vrhu te družbe, naslov najboljše je prevzela od Crennove, ki ji je že dala nekaj nasvetov, kako se spopasti z vso pozornostjo in obleganostjo, ki je bo deležna, pred njo so se z naslovom pohvalile Helene Darroze (Helene Darroze, Pariz in London), Helena Rizzo (Mani, Brazilija), Nadia Santini (Dal Pescatore, Italija) in Elena Arzak (Arzak, San Sebastian).
Samotno na vrhu
Jasno, biti na vrhu je samotno, pravi priljubljena krilatica, in Roševa se je znašla v položaju, ko je po eni strani deležna toliko mednarodne pozornosti, da mora vsak dan paziti, da šum ne posrka vase restavracije, katere velik del šarma predstavlja tudi umirjen in sproščen tempo, po drugi strani pa ima včasih več težav prepričati domačo javnost, ki si še vedno prepogosto želi tiste crknjene sosedove krave, še zlasti, če prinaša več mleka.
Povedano drugače: Roševa je ravnokar prejela kulinaričnega oskarja (ali pa veliki kristalni globus, če želite), tisti, ki skrbijo za razvoj turizma pri nas, pa še vedno ne vedo točno, kaj početi z mednarodno kulinarično zvezdo. Pri nas je pač še vedno popolnoma nepojmljivo, da bi tuji gostje svoj obisk načrtovali okoli Hiše Franko, ne pa Ljubljane, Bleda in Pirana. Da Američani prej rezervirajo mizo v Starem selu kot pa letalsko vozovnico in da turisti pod "pristna slovenska kuhinja" ne razumejo Sokola z gobovo juho v krušni skodelici, ampak hočejo poskusiti Slovenijo, kot so jo videli prek kamere, uperjene v Anino kuhinjo.
"Zakaj ni še nihče slišal za Ano Roš?" se je lani dva meseca pred premiero Chef's Table spraševala ameriška kulinarična revija Saveur, ta mesec pa se je članek Associated Pressa že bral: "Kuharska velemojstrica usmerja pozornost h kulinariki domovine Melanie Trump". Čas je, da še Slovenci usmerimo pozornost k Ani Roš.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje