Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 17 glasov Ocenite to novico!
Klub pokuševalcev vina Slovenije
Češka in slovaška vina znajo presenetiti po svoji mineralnosti in polnosti okusa, so pa bistveno drugačna kot slovenska. Niso tako čistega okusa. Tudi če gre za samo eno sorto, se zdi, kot bi okušali zvrst. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Prof. dr. Marin Berovič
Marin Berovič: "Slovaških in čeških vin, vsaj ne da bi jaz vedel, ni mogoče v Sloveniji kupiti nikjer. Tudi jih ne bodo izvažali v Slovenijo po mojem mnenju. Zato, ker je slovensko občinstvo do teh vin preveč podcenjevalno. Ne glede na to, da so to zelo lepa vina. Postajajo pa še večja in še boljša; a vonj nekdanjega socializma ostaja." Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Klub pokuševalcev vina Slovenije
Klub pokuševalcev vina Slovenije deluje od leta 2010, vanj pa se lahko včlanijo vsi usposobljeni pokuševalci, ki so na ljubljanski biotehniški fakulteti opravili izobraževanje za pokuševalca vina, mošta in drugih izdelkov iz grozdja in vina. Kot simpatizerji se lahko klubu pridružijo tudi tisti, ki tečaja niso opravili in jih zanima izobraževanje o vinu. Tako člani kot simpatizerji kluba se udeležujejo različnih vinskih dogodkov, ki potekajo nekajkrat na leto (približno trikrat). Pokušine se načeloma izvajajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, po dogovoru članov tudi drugje. Na željo in predloge članov pa so organizirane tudi strokovno vodene ekskurzije po Sloveniji in tujini. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Klub pokuševalcev vina Slovenije
Sauvignon je kot sorta močno zastopan tudi na Češkem in Slovaškem. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Klub pokuševalcev vina Slovenije
Tako Češka kot Slovaška imata svoj vinski grb. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Vinar Bojan Kobal
Vinar Bojan Kobal, ki je letos med 430 vzorci iz 19 držav prejel naziv svetovni šampion. Do zdaj je v svoji vinski karieri s sodelavci na svetovnih mednarodnih vinskih ocenjevanjih osvojil že 18 šampionskih naslovov, od tega kar devet šampionskih nazivov prav za sorto sauvignon (tudi letos je namreč slavil s sauvignonom 2016). Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer

Dodaj v

"Češka in slovaška vina ne bodo v Sloveniji nikoli uspela!"

Marin Berovič o čeških in slovaških vinih
8. julij 2017 ob 07:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zadnji letošnji dogodek pred jesenjo in z njo novimi vinskimi letniki v okviru Kluba pokuševalcev vina Slovenija in Biotehniške fakultete v Ljubljani je postregel s predavanjem o čeških in slovaških vinih.

Vinski poznavalec in član okoli dvajsetih vinskih žirij po svetu Marin Berovič je študentom in drugim članom kluba ob sedmih vzorcih razkril marsikatero zanimivost, ki je o teh vinih nismo poznali.

Česar Slovenec ne pozna, ne bo kupil
"Kakor koli pogledamo, je zadeva takšna: češka in slovaška vina po mojem mnenju ne bodo v Sloveniji nikoli uspela. Zakaj? Ker jih Slovenci v veliki večini podcenjujejo in dojemajo kot blago tretje sorte. Nekako vedno odmeva v glavi, da sta to državi nekdanjega socializma. In do tega je slovenska mentaliteta zelo podcenjujoča. Že tuja vina iz katere koli druge države, tudi npr. strašno opevana francoska vina, ki se pojavljajo v Sloveniji, težko prodrejo v množično uporabnost. Se pojavljajo, a skromno. Kolikor opažam, je tako: česar Slovenci ne poznajo, ne kupijo. Zato se nekatera tuja vina pri nas sploh ne morejo uveljaviti, " meni Marin Berovič, sicer profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Kakšna pa so češka in slovaška vina?
Obe državi sta večji zagovornici belih kot rdečih sort. Kar je tudi izjemno zanimivo, je to, da imata obe državi svoj vinski grb. V zadnjih letih izjemno napredujeta na področju izboljšav in vlaganja v tehnologijo. S svojimi vini načeloma pokrijeta približno 30 odstotkov potreb, kar pomeni, da večino vin uvozijo. Tukaj na primer je velika priložnost tudi za slovenske vinarje, če le ne bodo preveč navili cen.

Slovaška je s svojimi 14.500 hektarji površin za pridelovanje vinske trte v obsegu sicer nekoliko manjša kot njena soseda, ki premore 19.000 hektarjev. Uvajanje novih, za nas nekoliko eksotičnih sort in izpopolnjevanje v tehnologiji in slogih vin pa sta skupni točki obeh.

Velika mineralnost, poln okus
Po mnenju Marina Beroviča češka in slovaška vina ogromno obetajo. Podnebje kakor tudi lega držav sta izvrstna, dodelati morajo le še drznejši, unikaten pristop pri pridelavi - vlagati v izobraževanje in tehnologijo ter seveda poznejšo promocijo. Sedem vzorcev, ki so bili na voljo našim študentom biotehniške fakultete in tudi študentom kemije in kemijske tehnologije ter vsem drugim simpatizerjem kluba in ljubiteljem vina, je pričalo, da so vina iz obeh držav posebna; iz njih se je pravi užitek učiti o drugačnosti metod in sort. Kot prvi vzorec smo poskusili in pokomentirali "sivi sauvignon" - sauvignon šedy (Čehi imajo tudi zelen sauvignon) iz češke pokrajine Moravska, Velkopavlovická.

Drugi je bil "zeleni silvanc" iz češke pokrajine Blatinci, tretji je bil sauvignon, pozna trgatev, češkega vinarja Sing Wine z Moravskega. Četrti je kot presenečenje nastopil "poskus ustvariti zanimiv rose" (kot smo v šali vrnili komentar skoraj vsi navzoči - poskus ni uspel). Sicer je pa bil to rose iz večinskega deleža modre frankinje ("Frankova modra rose") vinarja Villa Vino Rača iz Slovaške. Kot peti vzorec je izjemno presenetil slovaški rdeči "Rulanske modre" vinarja Chateau Bela. Šesti je bil rdeči "pavelka - alibernet barrique", ki je sicer ukrajinska sorta (iz pokrajine Malokarpatska na meji Slovaške z Ukrajino). Kot zadnjega pa smo poskusili "znovin andre" (še najbolj bi ga lahko primerjali z našim cabernet sauvignonom) iz Češke.

Slovenija ima eno najelitnejših vinskih ocenjevanj
Marin Berovič se je po koncu predavanja o čeških in slovaških vinih za MMC razgovoril še o slovenskih vinih in slovenskem ocenjevanju. Znova je poudaril pomen 59. mednarodnega ocenjevanja vin - Vino Ljubljana, ki je eno najstarejših in najelitnejših na svetu in se je končalo prav pred nekaj dnevi. Morda se tega Slovenci sploh ne zavedamo, a ta naziv dejansko pove marsikaj. Poudaril je, da ga moti, da se slovenski vinarji prav tega ocenjevanja, ki ga imajo pred nosom in nanj pridejo najelitnejši vinski kritiki in ocenjevalci z vsega sveta, ne udeležujejo (ne pošiljajo vzorcev nanj), hkrati pa pošiljajo vse mogoče vzorce v tujino. Letos je bilo prav na Vinu Ljubljana zastopanih ogromno vin tako iz Češke kot Slovaške.

"Slovenski vinarji so pozabili na svoje lastno ocenjevanje. Ob tem ocenjevanju, na katero bi morali biti najponosnejši in poslati največ vin, Slovenci prav tukaj protestiramo. To se morda zdi nenavadno vinskim ocenjevalcem, ki pridejo v Ljubljano z vsega sveta (letos je bilo npr. 48 degustatorjev iz 15 držav, ocenjevali pa so 430 vzorcev iz 19 držav; od tega je približno 30 odstotkov slovenskih vzorcev, op. a). Slovenci delajo veliko neumnost, da ne pošljejo svojih vzorcev na ocenjevanje Vino Ljubljana, kajti sem pridejo najboljši svetovni ocenjevalci, kar jih lahko dobimo sploh. Tu je bil že tudi npr. Steven Spurrier, ki je eden najelitnejših Decanterjevih ocenjevalcev," je bil kritičen do slovenskih vinarjev.

Rezultati ocenjevanja - Vino Ljubljana
Ko smo že pri Vinu Ljubljana, je bilo, kot že rečeno, med 430 vzorci, katerih ocenjevanje je potekalo zelo strogo in slepo, podeljenih 23 priznanj v sedmih kategorijah. V kategoriji svetovni šampion je slavil prav naš slovenski vinar Bojan Kobal z vinom sauvignon 2016. V kategoriji slovenski šampion je zmagal laški rizling, ledeno vino, 2009, vinarja Jurija Brumca. Trofeja tsukamoto je pripadla prav tako Sloveniji; in sicer za vino Cru vrh, 2013, posestvo Klenar. Naslednja kategorija: trofeja vinofed je razveselila sosede Avstrijce - vinarje Weingut Hermann Fink za vino chardonnay, 2007. Novi slovenski prvaki sorte so postali: Kmetijska zadruga Metlika, Vinska klet Prus, vinarstvo Brič, vinar Krampač Egon in Istenič. Prvaki slovenskih vinorodnih okolišev 2017 so: Štajerska Slovenija, Goriška brda, Bizeljsko Sremič in Vipavska dolina. In še zadnja kategorija: prvaki države, med katere se je uspelo uvrstiti prav Češki in Slovaški. Druge države pa so še: Slovenija, Argentina, Avstrija in Romunija.

Tanja Mojzer, besedilo in fotografije
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Klub pokuševalcev vina Slovenije s strokovnim predavanjem na biotehniški fakulteti.
Prijavi napako
Komentarji
mile952
# 08.07.2017 ob 09:47
Pa je v Dobrovoljčku in Zamorčku kaj vina iztisnjenega iz trte ali je samo okus po vino v brozgi?
Hijena
# 08.07.2017 ob 08:59
Če ne, bodo pa pokupili večje vinarje.
Radenska je že Češka in če kupijo še Jeruzalem Ormož, bomo pili pa češki špricer
urosh444
# 08.07.2017 ob 09:02
Verjetno imamo mi predvsem boljse pogoje za pridelavo vina in da vina tudi dejansko so boljsa in verjetno ga je tudi dovolj za nase potrebe. Zakaj bi potem uvazali robo brez tradicije. To je kot bi VW in Kia imela zelo podoben model avtomobila po enakih cenah, koliko kupcev bi se odlocilo za Kio?
Celt
# 08.07.2017 ob 09:18
"Slovenska mentaliteta" nas marsikje zelo tepe... ne samo pri vinih.

Na primer, second hand store v Sloveniji ne gredo ker imajo v glavi da ne bodo nosili rabljenih oblačil,... drug primer, vsak želi 1TB ali 2TB trdi disk za računalnik čeprav ga ne potrebuje, 320GB pa čeprav je poceni in v okviru njegovih potreb noče več kupiti nihče... takih in podobnih primerov "slovenske mentalitete" je še veliko. Čudno tržišče pač...
Belina
# 08.07.2017 ob 08:11
Saj lahko uspejo njihova vina pri nas, zakaj ne? Res pa je, da ne moremo pričakovati neke kvalitete belega vina, če trta nima laporne podlage in pa perfektne sočne lege. Območje slovenskih goric, kot je jeruzalemsko, spada med 5% najboljših sončnih leg na svetu, seveda na laporni podlagi, daje vina najvišje kakovosti,...dejstvo.
Radio
# 08.07.2017 ob 10:34
Škoda, ker ne moremo kupovati moldavskih vin. Ta si čisti užitek za pit.
Rolf
# 08.07.2017 ob 10:18
Zanimivo. 11% vin pridelajo iz sorte Zeleni Veltinec, ki je sicer domena Osterajharjev.
kazam
# 08.07.2017 ob 15:08
Zakaj? Ker jih Slovenci v veliki večini podcenjujejo in dojemajo kot blago tretje sorte. Nekako vedno odmeva v glavi, da sta to državi nekdanjega socializma. I

Kar nekaj!! pač redna doza samodestruktivizma. Isto bi potem moralo veljat za piva čeprav so zelo cenjena pri nas.. je pa res, da imamo tako pri vinu kot pivo malosvoj okus. Čeprav so sladka vina vsem všeč povprečen Slovenec raje pije trpka vina, z več kisline itd enako kot pijemo raje grenka piva. To je pač stvar okusa ne nekega podcenjevanja kogar koli. V glavi odmeva le to da sta to državi zelo lepih deklet, lepih mest, odličnega piva itd.....

lp
Amur
# 08.07.2017 ob 10:50
Radio,nekaj izbire moldavskega vina imaš v Ruski trgovini v Ljubjani ali Mariboru...
zamudnik
# 08.07.2017 ob 22:54
Češko vino za tri evre je čisto enakovredno našim za štiri. :-)
Rolf
# 08.07.2017 ob 10:07
@Kot zanimivost - tudi na južnem pobočju praškega gradu imajo vinograde in pridelujejo solidno vino.@
No ja. To ni nek dober primer. Če že govorimo o čeških vinih potem ne moremo mimo Južno Moravskih vin.
allblack
# 10.07.2017 ob 06:29
vino okrog pálave je vrhunsko...da ne govorin ,recimo o, vinarju Benešu iz hrušký...s lahko marsikateri vinar tukaj preprosto skrije...cene so pa vsaj polovične...čehi se še kako znajo iti...za pokušino pa se ustavite v retro consistoriumu v centru brna,tam je vina na pretek...takega in onakega...čehov nikakor nebi odpisoval,so vsaj dva do tri korake pred nami,že sedaj...
lukace5
# 08.07.2017 ob 13:10
@radio
Ja, moldavska vina so res odlična. Res čisti užitek.
Andrej52
# 08.07.2017 ob 11:00
Da ne bi bili neprijetno presenečeni! V zadnjih petindvajsetih letih ko so Štajerci spali na bivših lovorikah, so na Južni Moravi naredili ogromen kvaliteten preskok! Bela vina vseh kategorij vključno ledenih vin so vedno uspešnejša na svetovnih vinarskih razstavah, kvaliteta je ponekod že presegla kvalteto sosednjih vinarski območij v Avstriji ( Weingut, Kittsee), velik ( zaenkrat še s pivom prepojen ) prostor pa odpira prostor resni promociji na Češkem in Slovaškem...poskusil sem kar nekaj Laških rizlingov, Renskih rizlingov, Zelenih silvancev, aromatičnih Palav in tramincev in kot nepoznavalec ( bolj ljubitelj vin) lahko rečem, da so me nekatera prav prijetno presenetila! Imena kot Michlovsky ( več kot milijon litrov), Volařík, Hort in tako naprej bodo kmalu znana tudi Slovencem...
aless70
# 08.07.2017 ob 08:25
"Češka in slovaška vina ne bodo v Sloveniji nikoli uspela!"
.
Aha, zdaj se pa s tem tolažimo medtem, ko nas oboji gospodarsko prehitevajo?.
Fajn, res,
.
Saj Hrvatom tudi ni uspelo s teranom, k'nede?
raknac navi
# 08.07.2017 ob 16:18
Primorsko rdece, pa kaksno dolenjsko.. pa belo stajersko... ok kaksna dobra malvazija tud sede...kdo rabi ceska in slovaska vina? Kadarkoli kam potujem gre flasa slovenskega zraven pa kaksna vrecka soli. Rezultat: vsi navduseni.
PONOS
# 08.07.2017 ob 12:28
Čehi se naj raje držijo piva tako kot nam je v preteklosti namignil češki predsednik za vino.
Rolf
# 08.07.2017 ob 09:47
@"Češka in slovaška vina ne bodo v Sloveniji nikoli uspela!"@

Ja, res ne. Ni mi pa jasno da njihova piva še niso "povozila" ( dajmo reči) naših pivovarjev.
Marjan K.
# 08.07.2017 ob 09:13
Nisem nek hud poznavalec...edino probal slovaška, ki so čist ok. Zakaj pri nas naj ne bi uspela men se je mal čudno z naših predpozicij zdela že sama "embalaža-flaša".. etiketa mavričnih barv, ki bolj spominja na etikete za razne vodke oz. druge žegane pijače tudi oblika steklenice je bolj cenenega videza. Sicer za pivce, ki kupujejo vino iz tetrapaka to nima veze ampak nekak ti ne klikne v glavi; to bi pa snel z police (čeprav slovaških v naših trgovinah še nisem videl) čeprav je vsebina men osebna z tisto sladko jagodno aromo pri beli zelo prijetna.
7up
# 08.07.2017 ob 08:40
Belina

In koliko čeških/slovaških vin si preizkusil, da lahko podajaš tako "suverene" ugotovitve?
Barbikat
# 08.07.2017 ob 19:58
Ce govorimo o kvaliteti v svetovnem merilu so vina samo Italija in Francija. Vse ostalo je drobiz. Nato pa pridejo SLovenija,Ceska,itd,itd Dejstvo.
Valentin57
# 08.07.2017 ob 09:55
@hijena
Če ne, bodo pa pokupili večje vinarje.
Radenska je že Češka in če kupijo še Jeruzalem Ormož, bomo pili pa češki špricer


Saj Zlati Grič je že češki.
Sicer pa sem pil kar nekaj čeških vin in nekatera so bila čisto v redu. Kot zanimivost - tudi na južnem pobočju praškega gradu imajo vinograde in pridelujejo solidno vino.
seven7
# 08.07.2017 ob 09:27
Dobrovoljček in zamorček sta zakon. Sploh 1,5 l pakiranje v plastenki.
Kazalo