Študentje iz Primorske:
Študentje iz Primorske: "Ta dogodek je odlična zadeva. Bolje je kot lani, več je ljudi, veliko več raznolikega vina, od sladkih do penečih, vsega je precej. To bi moralo biti npr. enkrat na mesec, ker pri nas še ni te kulture, da bi res vsak dan npr. pri kosilu spili deciliter vina. To imajo Francozi in Italijani zelo lepo navado. In potem če je tako, ni tega pijančevanja, vina ne izkoriščaš v te namene, da se ga res napiješ. Na takšnem dogodku spoznaš vina in potem bi lažje kupil steklenico za doma ob kosilu. Mi kot študentje in moji prijatelji pijemo načeloma le vino in pivo. Žganih mešanic pa sploh ni v naši družbi. Pa še nekaj: mi smo Primorci in mi načeloma pijemo naša vina, lokalna." Kako bi nadgradili festival: "Morda bi zraven lahko bil kakšen miniprigrizek, kakšen pršut in sir. Samo to! Kot dogodek se mi zdi dobesedno vrhunski. Ni to, da se žura na polno, ampak greš lepo od stojnice do stojnce, se pogovarjaš, zanimivo je, veliko humorja in sproščenosti." Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Vinar Reya
Vinar Edvard Reya: "Veseli me, da vidim mlade, ki pridejo pogledat, kaj vse dejansko slovenska pokrajina ponuja. Da znajo ločiti, kaj je iz Primorske, kaj Štajerske in tako naprej. Presenečen sem, kako zelo mladi sprašujejo, res jih vse zanima. Že zdaleč so presegli to, da je vino samo belo in rdeče, včasih sem še jaz šokiran, v kakšne podrobnosti gredo. Letos je vinarjev in tudi obiskovalcev še več kot lani in še več sprašujejo, imam občutek, da so bolj radovedni. Všeč mi je tudi organizacija, dejansko vse poteka na visoki ravni. Imam občutek, da tisti, ki jih vino res zanima, točno vedo, kam lahko pridejo, in to je pravi kraj za tiste, ki presegajo navadne litrce in res želijo o vinu izvedeti več." Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Vinski kamen
Teranov vinski kamen. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Aljaž Greif
Aljaž Greif, sin vinarja Greifa: "Ta dogodek mi je zelo všeč. Z vinom rastem že od malega, in čeprav sem študent strojne fakultete, o vinu seveda vsako leto spoznavam vedno nove stvari. Doma pomagam pri vseh opravilih, od vinograda in potem v vinski kleti do ustekleničenja." Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer

V primerjavi z lanskim prvim festivalom bi letos Vinski univerzum lahko imenovali festival presežkov, saj se je t. i. vesolja okusov udeležilo več kot 1.500 obiskovalcev, predstavilo pa se je več kot 70 slovenskih in nekaj tujih vinarjev, predvsem iz Italije in Hrvaške. Tudi vse izobraževalne vinsko-kulinarične delavnice so bile popolnoma razprodane.

''Vinski univerzum 2016 je številnim mladim obiskovalcem ponudil pestro dogajanje, druženje in spoznavanje vinske kulture skozi besede in znanje svojih vrstnikov - mladih vinarjev. Veliko zanimanje za obisk delavnic, ki ponujajo možnost za dodatno izobraževanje in širjenje znanj o kulturi uživanja vina, pa je pokazalo na to, da si mladi želijo o vinu in kulturi vedeti še več. Pozitiven odziv velikega števila udeležencev, tako vinarjev kot obiskovalcev, pa nam potrjuje, da smo na pravi poti, hkrati pa nam postavlja nove izzive, ki se jih mlada ekipa že veseli,''
je o tem posebnem tematskem vinskem dogodku razkrila Špela Štokelj, vodja projekta.

Radovednost kaj, zakaj, kako dolgo?!
Na naše vprašanje, ali mladi pred pokušino izbranega vina postavljajo veliko vprašanj, je eden izmed vinarjev hitel z odgovorom: "Še preveč. Zelo zmotno je, da mislimo, da mlajša populacija posega le po red bull-vodki in da mislijo, da obstaja le belo in rdeče vino. Morda k temu pripomore to, da imamo v Sloveniji zelo veliko malih vinarjev in skorajda ni študenta, ki ne bi bil kdaj na kakšni bolj resni trgatvi, kjer vse skupaj vodi pravi vinar, enolog. Vina so si med seboj tako različna kot ljudje. In ves ta proces, postopek od vinograda do odprtja steklenice, mladi v bistvu spremljajo bolj, kot bi si mislili. To me veseli, ker navsezadnje Slovenija ima idealno podnebje za zelo raznolike vinske sorte. In na to moramo biti ponosni najprej doma, nato pa tudi ta ponos prenesti še čez mejo, v tujino. Začne se pa seveda že pri mladih, ne moreš se začeti v vinski deželi za vino zanimati šele, ko imaš abrahama."

Osnovni namen tega, še enega vinskega festivala v Grand hotelu Union je sicer dvigniti kulturo uživanja vina med mladimi in mlade seznaniti z osnovnimi pojmi o vinski kulturi. V ta namen je v sklopu festivala izšel tudi priročnik, vodnik po festivalu, ki na prvih straneh tudi razlaga osnovne pojme, značilne za pogovore o vinski tematiki (npr. kaj je izbor, kaj terroir, kaj žametna črnina, kaj je barrique in podobne bolj ali manj zahtevne termine).

Čemu vinski kamen?
Eden izmed vinarjev je zraven vina na stojnici vzbujal pozornost z vijoličastim kamnom. Tudi mi smo z veseljem prisluhnili natančnejšim informacijam: "S seboj smo pripeljali teranov vinski kamen. Nastane kot obloga v vinskih sodih, to je pravzaprav material, ki se nabira vse okrog soda, po obodu soda. Mora pa biti vino v sodu vsaj eno leto, še bolje je, če je malce več. Kadar postane ta skorja malce bolj debela, se odstrani iz soda. Dejansko mora nekdo splezati v sod in ta material postrgati, stolči. V njem lahko vidimo veliko vinskih kristalov. To se uporablja potem v kozmetiki in tudi kot dodatek jedem. V preteklosti, pa seveda tudi danes se vinski kamen uporablja namesto pecilnega praška. Če ga damo v peciva, namreč to primerno naraste in da pecivu volumen in je tudi kot neke vrste vezivo. To pa zato, ker je v tem vinskem kamnu še vedno veliko aktivnih kvasovk. Če se to zmelje, zmoči, malce segreje oz. da v toplo mleko ali vodo, deluje kot pecilni prašek, ker se kvasovke znova aktivirajo. Nastane pa pri vsakem vinu, tudi pri belih, le da tista vina, ki imajo izrazito rdeče barve, kot sta teran in merlot, dajo vinskega kamna še več."

Prihodnost festivala
Organizatorji so na vprašanje, kam se festival usmerja v prihodnjih letih in ali bodo k sodelovanju povabili še več tujih vinarjev, razkrili: "Spremljamo odzive, pohvale in konstruktivne kritike, predvsem pa smo se za sodelovanje med slovenskimi in tujimi vinarji odločili zato, ker želimo ustvariti uspešno sodelovanje med omenjenimi in mladim ponuditi možnost, da poskusijo vina, ki morda za Slovenijo niso tako značilna. Tako bi mladi še bolj razširili svoje znanje. V prihodnosti pa dopuščamo, da tako sodelovanje privede še do kakšnega Vinskega univerzuma zunaj naših meja."

Ljubitelji tovrstnih festivalov si pa že lahko označite prihodnji dogodek, in sicer 4. Salon penečih vin, ki bo 10. februarja 2017. Sledil mu pa bo tematski 2. Salon 3R (riesling & rizling & rebula) 31. marca 2017.