Še na vprašanje o tem, kako se njegovo francosko poreklo pozna pri vodenju hiše Kabaj-Morel, samo zamahne z roko. A prav ta francoska nonšalanca in tisti njihov "je ne sais quoi" prevevata celotno Morelovo osebnost, celo mimiko.
Precej bolj kot o tehnikalijah, poslu in Brdih se namreč razgovori o svojih popotovanjih, ki so 49-letnega Jeana Morela oblikovala v samozavestnega svetovljana in posebneža celo med v tujino usmerjenimi briškimi vinarji. Če je med pogovorom na terasi domačije Kabaj, rustikalne vile toskanskega sloga, pred katero posedajo vsi, od stalnih domačih strank do hrvaških kulinaričnih kritikov, še skoraj odrezav, se v kleti, ko se pogovor preusmeri na njegove pobege v tujino in izkušnje z najrazličnejšimi narodi, razživi.
Preberite še:
Med 100 naj kleti dve slovenski - Movia in Kabaj
Tam nekje med rebulo in ravanom (furlanski tokaj) se razgovori o svoji najpogostejši destinaciji, Gruziji, od koder se je ravno pred dnevi vrnil z degustacije in poslovnih srečanj. Ko razlaga o tamkajšnjih polnih okusih jedi, 527 avtohtonih vinskih sortah in izjemnemu trženju turizma, se mu svetlikajo oči in samo še kima "morate tja, morate".
Nekje med belim in sivim pinotom mu misli odtavajo v Iran in k tamkajšnjim ženskam, ob njegovi paradni zvrsti amfora, skoraj leto dni macerirani v gruzijskih kvevrijih (glinenih posodah), svari, kako je Bangkok mesto, ki te zagrabi in komaj izpusti, pri merlotu pa razglablja, kako se v Riu kljub opozorilom sprehaja izključno samo po favelah. Na neki točki pogovora je padla tudi anekdota, kako so ga nekoč vrgli z letala zaradi določenih žgečkljivih dovtipov, ampak tisti del je že malo meglen.
Od kvantitete h kvaliteti
Morel se je na posest Kabajevih v Šlovrencu priženil že davnega leta 1989, v neki drugi eri, ko je na meji z Italijo še stala "karavla", posamezni briški vinarji pa so se šele počasi izvijali iz zadružnega primeža kvantitete, ne kvalitete, in Kabajeva domačija je bila še vaška gostilna, pred katero so balinčkali domačini. Danes so časi seveda povsem drugačni, briška vina so zastavonoše slovenske vinske revolucije, Kabaj buteljke svoje amfore prodaja po 50 evrov in več, njegova klet se uvršča med 100 najboljših na svetu, meje pa so padle.
"Saj je bilo lepo, jaz bi mejo spet postavil! Brda bi zaprl, jih obdal z bodečo žico, vstop pa na potne liste! Da imaš mir. Veliko ljudi, ki prihaja v Brda, nima spoštovanja do Brd. Prihajajo, ker morajo priti. Ker je trend. Zato pa bi dal mejo in pasuš, pa kontrola," pribije hudomušno med puhanjem marlbork, ko zaradi njegovega suhega francoskega humorja ne veš, kako resno bi vzel njegove besede.
Vina Kabaj:
- Bela: Rebula, Ravan (furlanski tokaj), Beli pinot, Sivi pinot, Sauvignon, Corpus (zvrst rebula/tokaj)
- Amfora: Zvrst rebula/malvazija/furlanski tokaj
- Rdeča: Merlot, Cuvée Morel (zvrst merlot/cabernet sauvignon/cabernet franc/petit verdot)
"Samo kmet sem"
Rojen v pariškem predmestju, šolan enolog, ki se je vinskega posla izučil v Bordeauxu, bil na neki točki - ali pa tudi ne - v tujski legiji ("Samo kmet sem, samo kmet, nič ne vem o tem," me takoj prekine na to vprašanje), v Brdih pa pristal po nekajletnem stažu glavnega kletarja v kleti Borgo Conventija v Furlaniji, je danes na čelu ene uspešnejših vinskih zgodb.
Veliko zaslug za to Jean pripisuje svoji soprogi, odločni, samozavestni in prizemljeni Briki Katji Kabaj Morel, katere družina se je z vinogradništvom ukvarjala že več rodov, francoskemu zetu pa so dali proste roke pri razvijanju njegove vizije posestva Kabaj-Morel, pri čemer za delo v vinogradu skrbi Jeanov svak Herman Kabaj. Na vprašanje, kako so francoskega prišleka sprejeli Brici, mi Jean ponovno odgovori v svojem slogu: "Žena zelo v redu! Za ostale pa ne vem."
Podobno - prav nič slovensko - je tudi njegovo stališče do spremljanja sosedske konkurence: "Kar delajo ljudje zunaj tega dvorišča, me ne zanima, mene briga samo, kar se dogaja na tem dvorišču." Kar ne pomeni, da drugih vin ne pije, nasprotno. "Če delaš vino, moraš pokušati druga vina. In če je dobro, ga moraš pohvaliti. Če pa ni, moraš pa tudi to znati povedati," meni.
"Če me kdo prosi za pomoč, bom vedno rade volje pomagal. Tudi pri prodoru na tuje trge, kamor sem spravil že mnoge. Mene še nihče ni spravil nikamor, jaz pa vedno peljem s seboj koga - pa ne vinarje s slabšimi vini - vedno moraš gledati po svojem rangu ali više. Ker zaradi tega tebi prodaja ne bo padla, ampak ti bo samo rasla. Če pa pripelješ nekoga, ki je pod tabo, potem sam sebi koplješ jamo."
Glavni trg: tujina
Tujina je danes Kabajev glavni trg - predvsem Azija, Amerika, Dubaj, Izrael, trenutno vstopajo v Ukrajino, Brazilijo in Rusijo, še najmanj pozornosti namenjajo prav Evropi. Od leta 1993, ko je domačija Kabaj napolnila prvi letnik pod Jeanovo taktirko, so prehodili dolgo pot, kmetijo in klet pa korenito modernizirali. Le-ta je zdaj razdeljena na tri dele: klasični del z velikimi hrastovimi sodi in jekleno posodo za vinifikacijo, obokano klet z izvirom vode s stalno temperaturo in vlago za francoske sodčke barik ter klet z v zemljo zakopanimi t. i. kvevriji.
Morel se je namesto v bordojske načine raje obrnil nazaj k tradicionalni pridelavi vina, predvsem h Gruziji, od koder je dal iz vasi Imereti prepeljati devet 3.500-litrskih kvevrijev, v katerih macerira približno 20 odstotkov svojega (belega) vina - in v katerih hoče biti pokopan, "zalit z mastjo, da bom večno živel".
Amfore kot povsem drug način vinarstva
Vina iz amfor (kot laično poimenujemo kvevrije) niso modna muha, poudarja, ampak gre za povsem drug način razmišljanja in pridelave vina. Izbira grozdja se prične že v vinogradu, kjer na vrhuncu zrelosti obirajo z izbranih leg samo zdravo grozdje, značilno za briški okoliš ("kraljica" rebula, malvazija, tokaj), ki ga nato pecljajo v kvevrije.
Spontana fermentacija nato poteka na lastnih kvasovkah, prvi mesec pa ročno mešajo tudi do šestkrat dnevno. Nato v tla zakopano glineno posodo za nadaljnjih deset mesecev zaprejo, po skupno skoraj letu dni pa vino pretočijo v velike hrastove sode, kjer se stara še 12 mesecev ("Za človeka je dobro, da je mlad, vino pa mora biti staro!" je prepričan). Končni rezultat je kompleksno, cvetlično, malce pikantno medeno vino dolgega pookusa.
Letno pri Kabaju (na 12 hektarih je zasajenih 70 odstotkov belih in 30 odstotkov rdečih sort, med katerimi prevladujejo merlot, cabarnet franc in cabarnet sauvignon, za vzorec je tudi bordojskega petit verdota) skupaj napolnijo med 60.000 in 70.000 steklenic, širitev pa - ne glede na povpraševanje - zavračajo, saj verjamejo, da je njihova (in slovenska) prednost ravno v butičnosti.
Morel striktno prisega na potrpežljivost in zorjena vina, ki najmanj leto dni odležijo v francoskih sodčkih. "Tudi obirati začnemo vsaj 14 dni kasneje kot preostali, ki se jim iz nekega razloga tako hudo mudi. Zakaj? Moraš pustiti proces do konca. Vsem se tako zelo mudi, da bi ja čim prej začeli prodajati letnik 2015. Zakaj? Potem prodajaj vodo! Pojdi k izviru Soče, vzemi cisterno, jo napolni, pojdi domov, pa še malo pingota noter vlij! Pa niti zadovoljni potem niso, jamrajo, se smilijo sami sebi in so supermani za šankom," se slikovito huduje.
Med 100 najboljšimi
Morel ima povsem svojo filozofijo, ki se je disciplinirano drži na vseh korakih pridelave vin, od ekološkega vinogradništva v nekakšnih racionalnih mejah ("Rečejo ekološko, brez žvepla, dajo pa baker notri. Kaj pa je to kot kovina? Kdor ima vino rumene barve, še ne pomeni, da je oranžno! Z naravnim je pa tako - če je jabolko gnilo, četudi je eko, iz tega ne more nastati dober izdelek.") do promocije ("Ne hodim več na kaj dosti festivalov. Na Vinitaly v Verono sploh ne, ker je to kravji bal").
Očitno deluje, saj je referenčna ameriška revija Wine & Spirits Kabaja med 100 najboljših kleti na svetu uvrstila že leta 2013, vnovič pa septembra lani in je tako s še eno briško kletjo, Movio (Katjin bratranec Aleš Kristančič), edini slovenski predstavnik na lestvici. "Kaj te pripelje na to lestvico? Kdo ve. Tu ne gre za enega človeka, ki bi po 100 vzorcih odločal, da si ti najboljši, v revijah, kot je Wine & Spirits, pokusijo med 14.000 in 20.000 vzorci!" razlaga.
"Ne delam vina prek računalnika"
S Kristančičem sta se udeležila tudi oktobrske gala degustacije 100 najboljših v San Franciscu. "Perfektno je bilo, zabavno. Morate vedeti, na vseh teh predstavitvah ni odrov in govorov, kako je ta in oni najboljši, ampak se točno ve, zakaj je tistih 100 vinarjev tam. Na odru so samo džezisti, ki lepo igrajo džez. In to je to. Mi pa točimo vino ljudem, za katere se točno ve, kdo so - uvozniki, distributerji in ljudje, ki s tem živijo. Vstopnina je le zasoljena," pripoveduje.
Ob tem mimogrede pribije, da ga tudi na takih dogodkih ne boste nikdar videli s kravato in obleko. "Obleka me duši. Jaz sem kmet, ne delam vina prek računalnika. Ko vidim kmeta v kravati, mi je nerodno. Včeraj je gnoj kidal, danes pa v kravati."
Čeprav Morel pravi, da tuja stroka vina ne deli na "eksotičnega" slovenskega in uveljavljenega francoskega, ampak je važno samo, "kaj je v flaški", pa priznava, da določeni vinarji iz slovitih pokrajin na Slovence včasih vseeno gledajo malce postrani. "Seveda te gledajo drugače, normalno, da si jim trn v peti, ampak to so njihovi problemi, s tem se oni sekirajo. Ti jim daš roko, oni gledajo, češ, kdo si ti, ne sodiš sem, pa se jim samo posmeješ, kdo pravi, da ne sodim sem? Ti ne sodiš sem! Verjeti moraš v to, kar delaš, to je bistvo vsega. In da to, kar delaš, rad delaš. Vino ti mora tu teči (pokaže na žile). Če ne teče tu, pa lahko prebereš na milijone knjig, dokončaš 10 faksov, ampak dokler ti bistvo ne bo jasno ..."
"Biti vinar se sliši fino, zato se tega posla loti tudi kar nekaj ljudi s preveč denarja, a takih po petih letih ni nikjer več. Zmanjka kapitala, zmanjka kisika. Ti ne moreš kupiti resnega mnenjskega vodje, resnega vinarja, resnega novinarja, ne moreš plačati degustatorjev. Niti do njih ne moreš! Oni pridejo do tebe, ti pa do njih nimaš dostopa," posredno okrca tiste, ki so se vinarstva lotili zaradi modne muhe.
Od Pariza do Istanbula
Jeana je težko povsem prebrati in umestiti. Če je še pred časom rad pobegnil v Pariz na kozarec šampanjca in ostrige, danes raje med letalskim postankom v Istanbulu zavije na meze v skrito ribiško vasico ("Rad imam tople kosti, klin'c."). Bolj kot za francoskega gospoda Morela se ima za - Kabaja, kmeta, raje kot o svojih začetkih govori o sedanjosti in viziji za naprej.
In med tem, ko Katja Kabaj Morel s hčerkino pomočjo prinaša na mizo domače briške krožnike z nezmotljivo francosko piko na i, pa naj si bo to gobji flan z divjimi šparglji ali pa camembert ob friki (prednost Kabaj Morelovih je prav gotovo ta, da lahko vse hode pokrijejo s svojimi vini), on morda že spontano kupuje znižano letalsko karto do Brazilije.
Ima strikten urnik ("Zadnja degustacija je ob 14h!") in politiko kleti ("Smo vedno odprti, ampak za Odprte kleti Brd smo pa zaprti!"), a se degustacije rade zavlečejo tudi za 3 ure. Prav tako precizen je pri določanju cen svojih steklenic - tiste neamforske so po 10,20 evra, pri čemer pravi, da je tistih 20 centov tisto, kar proda steklenico -, ne bo pa zameril, če po degustaciji ne vzamete nič. Ampak, če vam vino ni bilo všeč, mu morate povedati, zakaj ne. Vpiše svoje ime na seznam sodelujočih vinarjev za prihajajoči izolski Orange Wine Festival, a ne pove, da bo tam točil - gruzijska vina. Tako vsaj pravi, a izkušnje kažejo, da je najbolje, če to preverite kar sami, na kraju samem. Nikdar ne veste, ali ne bo vseeno od nekod potegnil buteljko Kabaja.
V spodnjem posnetku si lahko ogledate oddajo Prava ideja iz leta 2013, ko sta bila gosta Katja Kabaj Morel in Jean Morel ob prvi uvrstitvi med 100 najboljših kleti sveta.
Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si
Vina kleti Kabaj boste lahko pokušali tudi na festivalu Izbor 18. junija v Deželi kozolcev v Šentrupertu. MMC ob tej priložnosti dvema izžrebancema podarja brezplačno vstopnico. Treba je samo odgovoriti na nagradno vprašanje:
Lanski festival Izbor je bil razprodan. Vseh 2.000 vstopnic je pošlo:
a) 3 tedne pred dogodkom
b) na dan prireditve
c) en mesec po dogodku
Pravilni odgovor pošljite na elektronski naslov mmc-nagrade@rtvslo.si (s pripisom Nagradna igra Izbor). Upoštevali bomo odgovore, ki bodo prispeli do srede, 18. maja, do 15.00. Ne pozabite pripisati imena in priimka ter telefonske številke.
Udeleženec s sodelovanjem v nagradni igri soglaša, da organizator zbira in hrani zbrane osebne podatke za namene, za katere so bili pridobljeni. Udeleženec v nagradni igri oz. njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko od organizatorja kadar koli zahteva pregled, dopolnitev, popravo ali izbris svojih osebnih podatkov oziroma trajno ali začasno prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1). Sodelujoči to stori na elektronski naslov mmc-nagrade@rtvslo.si ali pisno na naslov organizatorja. Najpozneje v roku 15 dni po prejemu sporočila bo organizator preprečil uporabo osebnih podatkov udeleženca, o čemer ga bo v nadaljnjih petih dneh z elektronskim sporočilom ali po pošti tudi obvestil. Organizator se zavezuje, da bo posredovane podatke upravljal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1), prav tako pa podatkov ne bo posredoval neupravičeni tretji osebi ali jih kakor koli drugače zlorabljal. Dokumentacijo v zvezi z nagrajencem bo organizator hranil skladno z ZVOP-1.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje