Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 55 glasov Ocenite to novico!
Osrednje mesto med Kabajevimi vini prav gotovo zavzema briška kraljica, rebula. Tudi pri njej prisega na daljše zorjenje, ne na sveže različice. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Staro vaško gostilno so pred leti temeljito prenovili in danes je posest Kabajevih ena bolj priljubljenih v Brdih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Jean Michel Morel se je rodil leta 1966 v etnično mešanem pariškem predmestju Antony. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Vino zori v hrastovih sodih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Večino vina Kabaj izvozi v tujino - predvsem v ZDA in Azijo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Jean Michel Morel in Katja Kabaj sta se poročila leta 1989. Foto: RTV SLO
Kabajevi na več legah v Brdih obdelujejo 12 hektarjev vinogradov, kjer je zasajenih 55.000 trt. Večina, 70 odstotkov, je belih sort, med katerimi prevladujeta avtohtoni sorti rebula in furlanski tokaj. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Kabaj se je že drugič uvrstil med 100 najboljših kleti po izboru revije Wine&Spirits. Foto: Wine&Spirits
Morel je svoj mali vinski imperij zgradil na trdni zasnovi stare domačije Kabajevih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Kabaj ima vinograde na več legah v Brdih, še najmanjši del je v Šlovrencu, na katerega gleda njihova terasa. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ena od sezonskih jedi Kabaj-Morelovih - gobji flan s camembertom, panceto in divjimi šparglji. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Povprečna starost trt je 30 let, zasajene so na terasah na pobočjih. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Vinograde pri Kabajevih obdelujejo sonaravno, gnojijo pa jih s hlevskim gnojem. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Jean Michel med svojimi izvoznimi izdelki. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Francoz, ki je v Brdih zgradil svoje vinsko kraljestvo

Jean Michel Morel s turistične kmetije in kleti Kabaj
29. april 2016 ob 06:37
Šlovrenc - MMC RTV SLO

Opraviti klasični novinarski pogovor z Jeanom Michelom Morelom ni najlaže. Na teoretična vprašanja o postopkih in filozofiji odgovarja malodane z enozložnicami, ne ljubi se mu preveč razglabljati o stvareh, ki bi morale biti vsem vinoljubom znane.

Še na vprašanje o tem, kako se njegovo francosko poreklo pozna pri vodenju hiše Kabaj-Morel, samo zamahne z roko. A prav ta francoska nonšalanca in tisti njihov "je ne sais quoi" prevevata celotno Morelovo osebnost, celo mimiko.

Precej bolj kot o tehnikalijah, poslu in Brdih se namreč razgovori o svojih popotovanjih, ki so 49-letnega Jeana Morela oblikovala v samozavestnega svetovljana in posebneža celo med v tujino usmerjenimi briškimi vinarji. Če je med pogovorom na terasi domačije Kabaj, rustikalne vile toskanskega sloga, pred katero posedajo vsi, od stalnih domačih strank do hrvaških kulinaričnih kritikov, še skoraj odrezav, se v kleti, ko se pogovor preusmeri na njegove pobege v tujino in izkušnje z najrazličnejšimi narodi, razživi.


Tam nekje med rebulo in ravanom (furlanski tokaj) se razgovori o svoji najpogostejši destinaciji, Gruziji, od koder se je ravno pred dnevi vrnil z degustacije in poslovnih srečanj. Ko razlaga o tamkajšnjih polnih okusih jedi, 527 avtohtonih vinskih sortah in izjemnemu trženju turizma, se mu svetlikajo oči in samo še kima "morate tja, morate".

Nekje med belim in sivim pinotom mu misli odtavajo v Iran in k tamkajšnjim ženskam, ob njegovi paradni zvrsti amfora, skoraj leto dni macerirani v gruzijskih kvevrijih (glinenih posodah), svari, kako je Bangkok mesto, ki te zagrabi in komaj izpusti, pri merlotu pa razglablja, kako se v Riu kljub opozorilom sprehaja izključno samo po favelah. Na neki točki pogovora je padla tudi anekdota, kako so ga nekoč vrgli z letala zaradi določenih žgečkljivih dovtipov, ampak tisti del je že malo meglen.

Od kvantitete h kvaliteti
Morel se je na posest Kabajevih v Šlovrencu priženil že davnega leta 1989, v neki drugi eri, ko je na meji z Italijo še stala "karavla", posamezni briški vinarji pa so se šele počasi izvijali iz zadružnega primeža kvantitete, ne kvalitete, in Kabajeva domačija je bila še vaška gostilna, pred katero so balinčkali domačini. Danes so časi seveda povsem drugačni, briška vina so zastavonoše slovenske vinske revolucije, Kabaj buteljke svoje amfore prodaja po 50 evrov in več, njegova klet se uvršča med 100 najboljših na svetu, meje pa so padle.

"Saj je bilo lepo, jaz bi mejo spet postavil! Brda bi zaprl, jih obdal z bodečo žico, vstop pa na potne liste! Da imaš mir. Veliko ljudi, ki prihaja v Brda, nima spoštovanja do Brd. Prihajajo, ker morajo priti. Ker je trend. Zato pa bi dal mejo in pasuš, pa kontrola," pribije hudomušno med puhanjem marlbork, ko zaradi njegovega suhega francoskega humorja ne veš, kako resno bi vzel njegove besede.


Vina Kabaj:


- Bela: Rebula, Ravan (furlanski tokaj), Beli pinot, Sivi pinot, Sauvignon, Corpus (zvrst rebula/tokaj)

- Amfora: Zvrst rebula/malvazija/furlanski tokaj

- Rdeča: Merlot, Cuvée Morel (zvrst merlot/cabernet sauvignon/cabernet franc/petit verdot)


"Samo kmet sem"

Rojen v pariškem predmestju, šolan enolog, ki se je vinskega posla izučil v Bordeauxu, bil na neki točki - ali pa tudi ne - v tujski legiji ("Samo kmet sem, samo kmet, nič ne vem o tem," me takoj prekine na to vprašanje), v Brdih pa pristal po nekajletnem stažu glavnega kletarja v kleti Borgo Conventija v Furlaniji, je danes na čelu ene uspešnejših vinskih zgodb.

Veliko zaslug za to Jean pripisuje svoji soprogi, odločni, samozavestni in prizemljeni Briki Katji Kabaj Morel, katere družina se je z vinogradništvom ukvarjala že več rodov, francoskemu zetu pa so dali proste roke pri razvijanju njegove vizije posestva Kabaj-Morel, pri čemer za delo v vinogradu skrbi Jeanov svak Herman Kabaj. Na vprašanje, kako so francoskega prišleka sprejeli Brici, mi Jean ponovno odgovori v svojem slogu: "Žena zelo v redu! Za ostale pa ne vem."

Podobno - prav nič slovensko - je tudi njegovo stališče do spremljanja sosedske konkurence: "Kar delajo ljudje zunaj tega dvorišča, me ne zanima, mene briga samo, kar se dogaja na tem dvorišču." Kar ne pomeni, da drugih vin ne pije, nasprotno. "Če delaš vino, moraš pokušati druga vina. In če je dobro, ga moraš pohvaliti. Če pa ni, moraš pa tudi to znati povedati," meni.

"Če me kdo prosi za pomoč, bom vedno rade volje pomagal. Tudi pri prodoru na tuje trge, kamor sem spravil že mnoge. Mene še nihče ni spravil nikamor, jaz pa vedno peljem s seboj koga - pa ne vinarje s slabšimi vini - vedno moraš gledati po svojem rangu ali više. Ker zaradi tega tebi prodaja ne bo padla, ampak ti bo samo rasla. Če pa pripelješ nekoga, ki je pod tabo, potem sam sebi koplješ jamo."

Glavni trg: tujina
Tujina je danes Kabajev glavni trg - predvsem Azija, Amerika, Dubaj, Izrael, trenutno vstopajo v Ukrajino, Brazilijo in Rusijo, še najmanj pozornosti namenjajo prav Evropi. Od leta 1993, ko je domačija Kabaj napolnila prvi letnik pod Jeanovo taktirko, so prehodili dolgo pot, kmetijo in klet pa korenito modernizirali. Le-ta je zdaj razdeljena na tri dele: klasični del z velikimi hrastovimi sodi in jekleno posodo za vinifikacijo, obokano klet z izvirom vode s stalno temperaturo in vlago za francoske sodčke barik ter klet z v zemljo zakopanimi t. i. kvevriji.

Morel se je namesto v bordojske načine raje obrnil nazaj k tradicionalni pridelavi vina, predvsem h Gruziji, od koder je dal iz vasi Imereti prepeljati devet 3.500-litrskih kvevrijev, v katerih macerira približno 20 odstotkov svojega (belega) vina - in v katerih hoče biti pokopan, "zalit z mastjo, da bom večno živel".

Amfore kot povsem drug način vinarstva
Vina iz amfor (kot laično poimenujemo kvevrije) niso modna muha, poudarja, ampak gre za povsem drug način razmišljanja in pridelave vina. Izbira grozdja se prične že v vinogradu, kjer na vrhuncu zrelosti obirajo z izbranih leg samo zdravo grozdje, značilno za briški okoliš ("kraljica" rebula, malvazija, tokaj), ki ga nato pecljajo v kvevrije.

Spontana fermentacija nato poteka na lastnih kvasovkah, prvi mesec pa ročno mešajo tudi do šestkrat dnevno. Nato v tla zakopano glineno posodo za nadaljnjih deset mesecev zaprejo, po skupno skoraj letu dni pa vino pretočijo v velike hrastove sode, kjer se stara še 12 mesecev ("Za človeka je dobro, da je mlad, vino pa mora biti staro!" je prepričan). Končni rezultat je kompleksno, cvetlično, malce pikantno medeno vino dolgega pookusa.

Letno pri Kabaju (na 12 hektarih je zasajenih 70 odstotkov belih in 30 odstotkov rdečih sort, med katerimi prevladujejo merlot, cabarnet franc in cabarnet sauvignon, za vzorec je tudi bordojskega petit verdota) skupaj napolnijo med 60.000 in 70.000 steklenic, širitev pa - ne glede na povpraševanje - zavračajo, saj verjamejo, da je njihova (in slovenska) prednost ravno v butičnosti.

Morel striktno prisega na potrpežljivost in zorjena vina, ki najmanj leto dni odležijo v francoskih sodčkih. "Tudi obirati začnemo vsaj 14 dni kasneje kot preostali, ki se jim iz nekega razloga tako hudo mudi. Zakaj? Moraš pustiti proces do konca. Vsem se tako zelo mudi, da bi ja čim prej začeli prodajati letnik 2015. Zakaj? Potem prodajaj vodo! Pojdi k izviru Soče, vzemi cisterno, jo napolni, pojdi domov, pa še malo pingota noter vlij! Pa niti zadovoljni potem niso, jamrajo, se smilijo sami sebi in so supermani za šankom," se slikovito huduje.

Med 100 najboljšimi
Morel ima povsem svojo filozofijo, ki se je disciplinirano drži na vseh korakih pridelave vin, od ekološkega vinogradništva v nekakšnih racionalnih mejah ("Rečejo ekološko, brez žvepla, dajo pa baker notri. Kaj pa je to kot kovina? Kdor ima vino rumene barve, še ne pomeni, da je oranžno! Z naravnim je pa tako - če je jabolko gnilo, četudi je eko, iz tega ne more nastati dober izdelek.") do promocije ("Ne hodim več na kaj dosti festivalov. Na Vinitaly v Verono sploh ne, ker je to kravji bal").

Očitno deluje, saj je referenčna ameriška revija Wine & Spirits Kabaja med 100 najboljših kleti na svetu uvrstila že leta 2013, vnovič pa septembra lani in je tako s še eno briško kletjo, Movio (Katjin bratranec Aleš Kristančič), edini slovenski predstavnik na lestvici. "Kaj te pripelje na to lestvico? Kdo ve. Tu ne gre za enega človeka, ki bi po 100 vzorcih odločal, da si ti najboljši, v revijah, kot je Wine & Spirits, pokusijo med 14.000 in 20.000 vzorci!" razlaga.

"Ne delam vina prek računalnika"
S Kristančičem sta se udeležila tudi oktobrske gala degustacije 100 najboljših v San Franciscu. "Perfektno je bilo, zabavno. Morate vedeti, na vseh teh predstavitvah ni odrov in govorov, kako je ta in oni najboljši, ampak se točno ve, zakaj je tistih 100 vinarjev tam. Na odru so samo džezisti, ki lepo igrajo džez. In to je to. Mi pa točimo vino ljudem, za katere se točno ve, kdo so - uvozniki, distributerji in ljudje, ki s tem živijo. Vstopnina je le zasoljena," pripoveduje.

Ob tem mimogrede pribije, da ga tudi na takih dogodkih ne boste nikdar videli s kravato in obleko. "Obleka me duši. Jaz sem kmet, ne delam vina prek računalnika. Ko vidim kmeta v kravati, mi je nerodno. Včeraj je gnoj kidal, danes pa v kravati."

Čeprav Morel pravi, da tuja stroka vina ne deli na "eksotičnega" slovenskega in uveljavljenega francoskega, ampak je važno samo, "kaj je v flaški", pa priznava, da določeni vinarji iz slovitih pokrajin na Slovence včasih vseeno gledajo malce postrani. "Seveda te gledajo drugače, normalno, da si jim trn v peti, ampak to so njihovi problemi, s tem se oni sekirajo. Ti jim daš roko, oni gledajo, češ, kdo si ti, ne sodiš sem, pa se jim samo posmeješ, kdo pravi, da ne sodim sem? Ti ne sodiš sem! Verjeti moraš v to, kar delaš, to je bistvo vsega. In da to, kar delaš, rad delaš. Vino ti mora tu teči (pokaže na žile). Če ne teče tu, pa lahko prebereš na milijone knjig, dokončaš 10 faksov, ampak dokler ti bistvo ne bo jasno ..."

"Biti vinar se sliši fino, zato se tega posla loti tudi kar nekaj ljudi s preveč denarja, a takih po petih letih ni nikjer več. Zmanjka kapitala, zmanjka kisika. Ti ne moreš kupiti resnega mnenjskega vodje, resnega vinarja, resnega novinarja, ne moreš plačati degustatorjev. Niti do njih ne moreš! Oni pridejo do tebe, ti pa do njih nimaš dostopa," posredno okrca tiste, ki so se vinarstva lotili zaradi modne muhe.

Od Pariza do Istanbula
Jeana je težko povsem prebrati in umestiti. Če je še pred časom rad pobegnil v Pariz na kozarec šampanjca in ostrige, danes raje med letalskim postankom v Istanbulu zavije na meze v skrito ribiško vasico ("Rad imam tople kosti, klin'c."). Bolj kot za francoskega gospoda Morela se ima za - Kabaja, kmeta, raje kot o svojih začetkih govori o sedanjosti in viziji za naprej.

In med tem, ko Katja Kabaj Morel s hčerkino pomočjo prinaša na mizo domače briške krožnike z nezmotljivo francosko piko na i, pa naj si bo to gobji flan z divjimi šparglji ali pa camembert ob friki (prednost Kabaj Morelovih je prav gotovo ta, da lahko vse hode pokrijejo s svojimi vini), on morda že spontano kupuje znižano letalsko karto do Brazilije.

Ima strikten urnik ("Zadnja degustacija je ob 14h!") in politiko kleti ("Smo vedno odprti, ampak za Odprte kleti Brd smo pa zaprti!"), a se degustacije rade zavlečejo tudi za 3 ure. Prav tako precizen je pri določanju cen svojih steklenic - tiste neamforske so po 10,20 evra, pri čemer pravi, da je tistih 20 centov tisto, kar proda steklenico -, ne bo pa zameril, če po degustaciji ne vzamete nič. Ampak, če vam vino ni bilo všeč, mu morate povedati, zakaj ne. Vpiše svoje ime na seznam sodelujočih vinarjev za prihajajoči izolski Orange Wine Festival, a ne pove, da bo tam točil - gruzijska vina. Tako vsaj pravi, a izkušnje kažejo, da je najbolje, če to preverite kar sami, na kraju samem. Nikdar ne veste, ali ne bo vseeno od nekod potegnil buteljko Kabaja.

V spodnjem posnetku si lahko ogledate oddajo Prava ideja iz leta 2013, ko sta bila gosta Katja Kabaj Morel in Jean Morel ob prvi uvrstitvi med 100 najboljših kleti sveta.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si


Vina kleti Kabaj boste lahko pokušali tudi na festivalu Izbor 18. junija v Deželi kozolcev v Šentrupertu. MMC ob tej priložnosti dvema izžrebancema podarja brezplačno vstopnico. Treba je samo odgovoriti na nagradno vprašanje:

Lanski festival Izbor je bil razprodan. Vseh 2.000 vstopnic je pošlo:

a) 3 tedne pred dogodkom
b) na dan prireditve
c) en mesec po dogodku

Pravilni odgovor pošljite na elektronski naslov mmc-nagrade@rtvslo.si (s pripisom Nagradna igra Izbor). Upoštevali bomo odgovore, ki bodo prispeli do srede, 18. maja, do 15.00. Ne pozabite pripisati imena in priimka ter telefonske številke.

Udeleženec s sodelovanjem v nagradni igri soglaša, da organizator zbira in hrani zbrane osebne podatke za namene, za katere so bili pridobljeni. Udeleženec v nagradni igri oz. njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko od organizatorja kadar koli zahteva pregled, dopolnitev, popravo ali izbris svojih osebnih podatkov oziroma trajno ali začasno prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1). Sodelujoči to stori na elektronski naslov mmc-nagrade@rtvslo.si ali pisno na naslov organizatorja. Najpozneje v roku 15 dni po prejemu sporočila bo organizator preprečil uporabo osebnih podatkov udeleženca, o čemer ga bo v nadaljnjih petih dneh z elektronskim sporočilom ali po pošti tudi obvestil. Organizator se zavezuje, da bo posredovane podatke upravljal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1), prav tako pa podatkov ne bo posredoval neupravičeni tretji osebi ali jih kakor koli drugače zlorabljal. Dokumentacijo v zvezi z nagrajencem bo organizator hranil skladno z ZVOP-1.

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
Andrej52
# 29.04.2016 ob 08:44
Lahko samo čestitam predvsem A. Kristančiču, ki je, kot je J.Morel priznal, odprl Slovencem pot v svet. Tisti, ki so to razumeli, uspevajo- Kabaj, Prinčič, Gravner, Simčič, Ščurek, Erzetič...ostali pa bodo seveda vsako leto trepetali ali bodo preživeli ali ne...
nikoli- objektivni kriterij za vstop med prvih 100 je kvaliteta in stabilnost kvalitete in kot pri vsem na svetu MARKETING!
ApolonDioniz13
# 29.04.2016 ob 08:29
Prav zanima me koliko vinarjev in koliko "vinarjev" se bo opredelilo do dela domačije Kabaj.

Opredelitev v našem, lokalnem, smislu. Pričakujem veliko strokovno in "strokovno" debato.

Jaz lahko samo čestitam.
brandmeister
# 29.04.2016 ob 07:47
človek za vzgled ! drugim !
skoro84
# 29.04.2016 ob 12:35
ma kaki francoz, majster je Dolinar(Deskle-Anhovo-Kanal)...en cajt je živel v Fr in kaj zdej?...
karton
# 29.04.2016 ob 09:29
nikoli
..njegova klet se uvršča med 100 najboljših na svetu, ....

Kateri so objektivni kriteriji za priti med 100 najbojših?

Sploh ni važno katera lestvica ,možakar Francoz in se prodaja po celem svetu z vini ki jih vzgaja v slovenskih vinogradih

Imaš zelo zanimiv nick ti zelo paše ker ti res ne boš NIKOLI naredil malinovca kaj šele dobro vino
fah-q
# 29.04.2016 ob 09:17
@nikoli

takih lestvic je malo morje-ampak vseeno to ne pomeni, da prideš na katero samo zarad "vez in debelih kuvert"...brez določene kvalitete pač ne gre...in že to da sta dva naša na lestvici je zame ultra dosežek. In ko jaz nosim po svetu buteljke nosim običajno ravno kakega Kristančiča...še raje pa kako točeno iz soda s Krasa...
gregori
# 29.04.2016 ob 13:55
TO JE MEDIJSKI NATEG
Ta gospod je doma iz Gorenjega Polja in je šolo obiskoval vDesklah.
Kako novinarji nasedajo zgodbam.Naj se prepričajo prej kot zavajajo javnost,če že g,Morel zavaja.
Pistorius
# 29.04.2016 ob 09:59
Ha ha, na MMC očitno na novo definirajo pojem cenzure. Pomilovanja vredno.
keka77
# 29.04.2016 ob 12:19
V 80ih sem pri Katji in njenem bratu Hermanu Kabaju kupoval vino na refuzo. Ni bilo prav nobene vaške gostilne in balinčkanja v tem kontekstu.. Ne pišite romantičnih zgodbic oz pravljic za boljši marketing..
go keith go
# 29.04.2016 ob 13:20
@ barezi,
določena dejstva si malo pomešal. Desničarji so bili v slovenski zgodovini tisti, ki so bili hlapčevski in so se vedno udinjali tujim "gospodarjem" - pa še danes je temu tako. Saj je OK - vsak pač po svoje, ampak naj se to potem jasno in glasno pove na pa, da potem tule želiš manipulirati. Očitno se tudi sam zavedaš, da hlapčevstvo ni v redu in mi ni jasno zakaj ga potem podpiraš. Želiš škoditi Sloveniji in Slovencem?
Razmišljanje tegale gospoda Morela mi je pa po drugi strani zelo všeč in em tudi ne čudi, da je tako uspešen. Čim več takšnih.
7up
# 29.04.2016 ob 11:56
nikoli

Ne nobi tak "slovenceljn"! Nekoga na slepo ovajati davkariji je vse prej kakor pa lepo!

Drugače pa ni nič nenavadnega, da nisi našel njihove bilance. Kmetje(še posebej vinogradniki) v 99,9% niso registrirani kot podjetja. Tudi sistem plačevanja davkov je v njihovem primeru popolnoma drugačen.
KunteKinte
# 29.04.2016 ob 07:07
zanimivo...
zlobniCO2
# 29.04.2016 ob 11:47
čestitke ! ima zanimivo razmišlanje
thr0l
# 29.04.2016 ob 10:20
Lep članek, pohvale.
the law1
# 29.04.2016 ob 09:43
Kapa dol JMM
keka77
# 29.04.2016 ob 10:59
Tisti ki dajete minuse "the one-u" očitno res ne poznate takega obnašanja iz njegove strani. Vse lepo in prav, ostalo je pa le plod trdega dela in predvse pa veliko veliko PR ter hipermarketinga. Sem iz teh koncev, lahko pa nevednezem povem osebno slabo izkusnjo pred leti. Na prosnjo, če lahko ponudijo tudi kaj ne mesnega itd ( Jeana poznam osebno btw), ker moja žena in starša niso mesojedci, sem dobil nazaj malenkost posmehljiv odgovor, češ nudimo samo kar je tradicijonalno.. Tukaj pa vidim da je v meniju CAMEMBERT?!?!?! Da o ceni treh rezin potlačene frtalje, ( po osebi ena mini rezina) in enega "raviola" ( briski raviol??) po osebi ter sladice ( semifredo prelit z malce kakijeve mezge) , in steklenico vina plačal 85€!! ( leta 2008!!) Da, dragi Jean-Michel, tega ti nisem nikoli povedal vsa ta leta in tudi zaradi takega odnosa me nisi več nikoli videl pri vas, pa če prav se pozdraviva ob snidenju.. Da ne omenjam kako tretiraš "prvorazredne goste" ( bogatune in pomebneže iz LJ, ZG in BG) napram "navadnim" oz "drugorazrednim" smrtnikom.. Hja tudi to je marketing in PR, ane?! Lp
josh k.
# 29.04.2016 ob 10:14
Kmetuje sonaravno, kaj točno to pomeni ? Če je treba rešit letino doda malo kemije ? Drugače pa pohvale, sploh izjava, da ga zanima samo kaj se dogaja na njegovem dvorišču. Tako se res lahko posveti svojemu delu in ne troši energije v prazno.
7up
# 29.04.2016 ob 15:45
nikoli

Zakaj utaja? Takšna ureditev velja za vse vinogradnike. Plačuje se še trošarina. Tisti, ki predpostavljajo, da je bolje postati zavezanec za ddv, lahko to tudi naredijo. Posledično pa to pripelje tudi ogromno birokracije, zapravljenega časa in pa v končni fazi tudi denarja.

S tem bi radi dosegli kaj? Višjo končni ceno za kupca?

Če bi bili malo manj obsedeni s tem, kaj imajo drugi,.. bi lahko bi precej bolj uspešni in tudi osebnostno srečni.
keka77
# 29.04.2016 ob 13:03
Fah-q, z vsem spoštovanjem a ne vem zakaj bi bila vina iz sodov na Krasu boljša od ostalih vin iz drugih vin. rajonov.. Pravzaprav vsem, ki prisegate na Teran vam lahko mirne duše povem,da v veliki večini pijete oz kupujete vino, ki je podpovprečen Teran oz kislica pa še nategujejo vas s ceno 2,5-3 eur na liter odptrega. Tudi v Brdih in Vipavski dolini imajo sode pa še cene bolj poštene. Liter Merlota, Kaberneta in tudi belih sort dobite na refuzo za manj kot 2 Eur. Lp
nikoli
# 29.04.2016 ob 10:36
Aha, in še to: malo poglejte biance tehle pomebnih vinogradnikov/vinarjev. Od tegale Kabaj Morela je res nisem našel (se skriva pod kateri imenom?), sem pa našel od drugih.

Ali goljufajo davčno uprovo ali pa poslujejo zelo bedno, primerno za nagrado Gospodarske zbornice.
Uomo Tigre
# 29.04.2016 ob 20:55
Čestitke!

Smo ponosni, da imamo vrhunske vinarje. Le tako naprej.
keka77
# 29.04.2016 ob 14:46
BAREZI, lahko tud Konstantinopel, ane se pred Carigradom, nehajte težit s temi "slovenskimi" izrazi. Pač danes je Istanbul in je tudi tako ok. Danes tud noben ne uporablja izraz "SOLNOGRAŠKO" za Salzburg npr.. Lp
Mr_NO
# 09.05.2016 ob 03:02
No da razjasnimo eno stvar. G. Morel ni Francoz. Njegova mama je Slovenka iz Gorenjega polja nad Anhovim, oče pa je res Francoz.
Drugič: rodil se je res v Franciji, kot dojenček pa je prišel v Slo in odraščal na Gorenjem polju v oskrbi njegove tete, mamine sestre. Ima tudi sestro, starejšo, poročeno nekam na Gorenjsko. OŠ je obiskoval v Sloveniji in sicer v Desklah.
In kot mulec je bil čisto enak kot je sedaj: en velik bla bla in še enkrat bla bla. In na ta račun jih je tudi večkrat dobil.
IN kako to vem: rasel sem skupaj z njim, čeprav sem več let starejši. In kolikor ga poznam: sramuje se priznati zgoraj navedeno.
Torej g. Kaja Sajovic ali ga boste ob priliki tudi tole vprašali ali je res?
fah-q
# 29.04.2016 ob 14:26
7up
Kaj pa jempleš na Krasu? Updam, da ne Terana? To vino definitivno ni za povprečno "darilo"

Ja, teran...ampak ljudem za katere vem, da so močni mesoljubci s priporočilom s čim se je...ker se ga težko pije samega, če ga nisi vajen...
slaffcek
# 29.04.2016 ob 14:11
Pretiravate s članiki o vinu! Je Kaja samo še za to v službi?
Olorin
# 30.04.2016 ob 01:30
Cisto jo je sarmiral, tole naso K.S. :)
Cheetah
# 30.04.2016 ob 07:42
Zelo zanimiva oseba. Sem vesela, da jim je uspelo!
matz
# 29.04.2016 ob 11:49
Komentarji so večinoma tipični slovenski, zavistni, nevoščljivi....
Voly
# 29.04.2016 ob 20:33
Joj,joj, spet "foušija", da kar glava boli! Še sreča, da gospod Morel razmišlja v stilu, da ga sosed ne zanima, ker mu je do lastnega napredka in ne do propada soseda! Meni deluje pošteno in prav nič arogantno, enako žena.
Gospod Morel, ne ozirajte se na slovenceljne, sledite svoji viziji in se družite s tistimi, ki jim lahko zaupate, kajti v naši državi bi nekateri dali prav vse, da bi sosedu crknila krava!
tureavanture
# 29.04.2016 ob 16:19
Tujska legija je pustila svoje rezultate
nikoli
# 29.04.2016 ob 15:04
@7up
# 29.04.2016 ob 11:56
Prijavi neprimerno vsebino
nikoli

Ne nobi tak "slovenceljn"! Nekoga na slepo ovajati davkariji je vse prej kakor pa lepo!

Drugače pa ni nič nenavadnega, da nisi našel njihove bilance. Kmetje(še posebej vinogradniki) v 99,9% niso registrirani kot podjetja. Tudi sistem plačevanja davkov je v njihovem primeru popolnoma drugačen.


Ti si misli o meni kar hočeš, zate sem lahko najslabši slovencelj , vendar on ne more biti kmet, ki plačuje davek samo od katastra. Če je to tako, potem je to čisto navadna davčna utaja. Sicer pa ima njegova ljuba ženica lepo registrirano dopolnilno dejavnost - kmečki turizem. Verjetno ne iz entuziazma.
sagoza
# 29.04.2016 ob 14:24
ma čakaj, saj to ne gre skupaj, brda so obstajala še pred prihodom francozov?! Eviva il socializmo e liberta!
nikoli
# 29.04.2016 ob 10:27
@fah-q
# 29.04.2016 ob 09:17
Prijavi neprimerno vsebino
@nikoli

takih lestvic je malo morje-ampak vseeno to ne pomeni, da prideš na katero samo zarad "vez in debelih kuvert"...brez določene kvalitete pač ne gre...in že to da sta dva naša na lestvici je zame ultra dosežek. In ko jaz nosim po svetu buteljke nosim običajno ravno kakega Kristančiča...še raje pa kako točeno iz soda s Krasa...


Nihče ni pisal o kuvertah; gre zato, da objektivnih kriterijev, po katerih bi določali katera klet je boljša od druge, ni, zato bi bilo dobro, da se novinarji vzdržijo takih izjav.
7up
# 29.04.2016 ob 09:57
theone

Ne obnaša se čisto nič drugače kakor pa povprečen Francoz.

"Žena zelo v redu! Za ostale pa ne vem." :)

Drugače pa, če prodaja vino za takšne denarje, očitno marsikaj dela že prav,...

fah-q
Kaj pa jempleš na Krasu? Updam, da ne Terana? To vino definitivno ni za povprečno "darilo"
nikoli
# 29.04.2016 ob 07:18
...njegova klet se uvršča med 100 najboljših na svetu, ....


Kateri so objektivni kriteriji za priti med 100 najbojših?
smr3k4
# 04.05.2016 ob 13:08
"Če delaš vino, moraš pokušati druga vina. In če je dobro, ga moraš pohvaliti. Če pa ni, moraš pa tudi to znati povedati,"
Me je čudilo že pri obisku kleti, da govori o delanju vina in ne pridelovanju.
hepan
# 01.05.2016 ob 20:42
Brisko vino nobeno ni dobro
aysel
# 01.05.2016 ob 19:03
@skoro84
ma kaki francoz, majster je Dolinar(Deskle-Anhovo-Kanal)...en cajt je živel v Fr in kaj zdej?...

In starsi so mu dali ime Jean Michel?
Malcek neverjetno se mi tole slisi
barezi
# 29.04.2016 ob 11:55
matz
# 29.04.2016 ob 11:49
Komentarji so večinoma tipični slovenski, zavistni, nevoščljivi....
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
++++++++
Prepotoval sem mnogo sveta a so ljudje povsod enako zavistni, nevoščljivi, privoščljivi...
To ni osebnost naroda ampak šibkost posameznikov. Levičarji hočejo nadeti narodu svojo podobo.
Elaphe
# 29.04.2016 ob 10:43
Brez zamere, ampak meni je pa ta članek neberljiv. Žal.
Lintver
# 29.04.2016 ob 09:25
Človek sploh ni francoz, poč pa Slovenev iz Gorenjega polja pri Anhovem. Trto je prvič videl, ko se je priženil v Brda. Morel je precej pogost priimek na primorskem.
barezi
# 29.04.2016 ob 11:52
Prdvsem je francoz lahko inspiracija s svojim ponosom da je to kar je in da ni hlapec kot slovenski levičarji. Njega ne zanima kdo kaj je, ampak predvsem kaj je on.
Novinarka pa na žalost ne ve da je slovensko ime za Istanbul, Carigrad! Ime Istanbul so nadeli šele 100 let po turškem zavzetju.
malibumbar
# 29.04.2016 ob 10:26
Eno vprašanje: a dotični gospod tudi sam aktivno skrbi in dela v vinogradih? Ali pa on samo "upravlja" z vinogradom?
Robida
# 29.04.2016 ob 14:26
Ta gospod ima tri pluse, ki jih drugi vinarji nimajo:
- je Francoz,
-sabo (na predstavitve) vedno vzame boljše od sebe,
-ima ljubezen z enakim priimkom kot Putin.
Tri višnje na torti poznavanja vinarstva.
Bravo, Jean Michael!
theone
# 29.04.2016 ob 08:43
človek se obnaša muhavo in arogantno... če mu niso všeč turisti kateri so lahko takšni in drugačni naj se ne gre turizem in se naj raje zapre v klet in srka tisto vino
Slovenija
link
Butični hotel Gredič - od počitniškega dvorca do kulise vinskih žajfnic
33
12. september 2017 ob 06:16 Do Grediča vodi ozka, vijugasta stranska cesta skozi Brda, mimo vinogradov ter posesti Marjana Simčiča in Movie do cvetoče sivke pred vhodom v butični hotel, katerega zunanjost je širši javnosti ...
Več novic ...
Kazalo