Kranjska klobasa kot kulturna dediščina

Mogočna mesarija enega najbolj znanih mojstrov izdelovanja slovenske kulinarične posebnosti je pred drugo svetovno vojno stala nasproti tovarne Rog na Trubarjevi cesti, njegove kranjske klobase pa so bile znane daleč okoli. Prodajal jih je v več kot petdesetih krajih Kraljevine Jugoslavije, Avstrije in Italije. Zanimivo je, da je čreva čez Trst v 200-litrskih sodih uvažal iz Kitajske.

Kranjska klobasa, mojstrovina državnega pomena
Postopek izdelave kranjske klobase je še zdaj natančno določen, predpisane so sestavine, začimbe in teža. Pred petimi leti so jo geografsko tudi zaščitili. Certifikat ima 11 podjetij, ki na leto proizvedejo 420 ton kranjskih klobas.

"Res je, da se marsikje proizvaja klobasa s takšnim imenom, ampak verjamem, da se bo z evropsko zaščito, ki se bo verjetno zgodila v toku letošnjega leta, postavljen še močnejši temelj za promocijo kranjske klobase," je dejal Jure Bojnec, predsednik upravnega odbora GIZ-a Kranjske klobase.

Pri uveljavitvi kranjske klobase na tujih trgih naj bi proizvajalcem pomagalo sprejetje odloka o kranjski klobasi kot mojstrovini državnega pomena, ki ga bo država sprejela v kratkem. To bo po besedah etnologa Janeza Bogataja omogočilo nadaljnje postopke, ki lahko privedejo tudi do vpisa na Unescov seznam. Tako bi krajnska klobasa postala znana tudi po svetu.