Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 36 glasov Ocenite to novico!
Guerila, ena od tistih vinskih kleti, ki so v zadnjem času naredile velik korak naprej. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Iz Vipavske doline prihajata tako Guerila kot Batič. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Slovencem je bila najbolj naklonjena someljejka Sarah Jane Evans. Foto: Decanter
Evansova je prav na vrh svoje lestvice postavila Batičevo Zario, belo zvrst avtohtonih sort (pinela, zelen, rebula, vitovska, klarnica). Foto: Decanter
Merila za ocenjevanje so pri Decanterju jasno postavili. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Naravna vina so za nekatere modna muha, za druge način življenja. Na sliki Aci Urbajs z Rifnika, eden ortodoksnejših naravnih vinarjev. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Dodaj v

Na prvem večjem ocenjevanju naravnih vin smetano pobrali Slovenci

Kaj je naravno vino? Kako ločiti med naravnimi vini?
19. april 2017 ob 09:56
London - MMC RTV SLO

Na prvi večji Decanterjevi ocenjevalski pokušnji naravnih vin so se v precej ostri konkurenci 122 vzorcev z vsega sveta med najboljša uvrstila štiri slovenska vina in eno slovensko zamejsko – Batičevi Angel in Zaria, Guerilina pinela, Čotarjeva malvazija in Vodopivčeva Vitovska.

Simon Woolf, sodelavec referenčne vinske revije Decanter in velik ljubitelj naravno pridelanih vin, se dobro zaveda vseh pasti organiziranja prvega večjega Decanterjevega ocenjevanja sonaravno pridelanih vin do zdaj. Kaj je naravno vino? Kako postaviti merila in kako ločiti zrnje od plev? Ob tem pa se pripravite na pogrom obeh strani – tako tistih, ki menijo, da si najvišje ocenjena vina ne zaslužijo naziva "naravno", kot tistih, ki 90 odstotkov naravnih in biodinamičnih vin zavračajo kot "napake".


Parametri Decanterjevega ocenjevanja naravnih vin:

- ekološko ali biodinamično obdelani vinogradi,
- samo ročna trgatev,
- fermentacija z avtohtonimi (divjimi) kvasovkami,
- brez encimov,
- brez aditivov (npr. kislina, tanini, barvila), razen žvepla,
- brez filtracije oz. le z delno filtracijo,
- brez drugih večjih manipulacij.


Kakor koli že, Decanter je jasno in pregledno objavil svoje parametre ocenjevanja, pri čemer se je večinoma opiral na uveljavljeno kategorizacijo naravnih in ekoloških vin ter na najbolj splošno sprejete publikacije na to temo, kot sta vodilni svetovni Rawfair manifest Isabelle Legeron in ustanovna listina britanskega festivala vin z minimalnim posegom Real Wine Fair, pri čemer so te parametre preverili še pri strokovnjakih za naravna vina in uvoznikih.

Kljub temu pa se Woolf zaveda: "Če nekdo javno objavi rezultate tovrstnega ocenjevanja, se moraš pripraviti, da se tudi otreseš negativnih in provokatorskih komentarjev, kar zna biti precejšen zalogaj."


Zelo različni okusi

Woolf kot nekdo, ki se ima za "kritičnega podpornika niše naravnih vin", je komentarjev nasprotnikov, ki se razvrščajo od skeptičnih do naravnost žaljivih, vajen. "Sem kritični privrženec naravnih vin. Mislim, da je to ohlapno definirano gibanje naredilo ogromno za rehabilitacijo vinskega sveta. Rešilo nas je vse večje homogenosti in želje industrialcev po nadziranju, reguliranju in komercializaciji vsega. In za to sem iskreno in sebično hvaležen – moj kozarec je poln zanimivih tekočin, čeprav se mi čisto vse ne zdijo okusne," je zapisal v pojasnilu, kaj ga je vodilo v organizacijo degustacije.

Cilj? Videti, ali bi se trije zelo različni okuševalci lahko zedinili glede najboljših vin sonaravne pridelave, hkrati pa ta vina tudi predstaviti res velikemu (in tipično konvencionalnejšemu) Decanterjevemu občinstvu ter mu razširiti obzorja.


Je naravno z žveplom ali povsem brez njega?

Gre za dobro znano polemiko, ki deli naravno področje. Če nekateri menijo, da je za "naravno vino" lahko označeno samo tako povsem brez dodanega žvepla, spet nekateri drugi menijo, da z minimalno količino dodanega žvepla ni prav nič narobe, celo nasprotno. V skupino drugih se na primer uvrščata tudi ena najvidnejših poznavalk naravnih vin in organizatorka mednarodnega festivala naravnih vin RAW Isabelle Legeron ter verjetno najbolj cenjeni biodinamični vinar iz naših koncev, zamejska ikona Joško Gravner, ki je poskušal tudi brez žvepla, a z rezultati ni bil zadovoljen.

Mimogrede, za naravna in biodinamična vina je pri Demetru in Rawfairu postavljena postavka, da lahko vsebujejo do 70 mg žvepla na liter, kar je za nekatere najbolj ortodoksne preveč. EU-regulativa po drugi strani dovoljuje do 160 mg za rdeča vina, do 210 mg za bela in kar do 400 mg za desertna vina. Pri Decanterjevem ocenjevanju je imelo skoraj 50 odstotkov vin v konkurenci raven žvepla pod 40 mg. Med 10 in 20 jih je bilo povsem brez dodanega žvepla.


Rezultat? Komisijo so sestavljali Woolf, Andrew Jefford in Sarah Jane Evans in vsak je v svojo deseterico uvrstil zelo različna vina, a tudi tista, ki se jim ni uspelo uvrstiti v neki skupni presek, so bila ocenjena izjemno visoko, več kot 90 točk (od možnih 100). Ali kot zapiše Woolf: "V konkurenci je bilo najmanj 60–70 vin, ki bi jih z veseljem vzel domov in užival ob večerji."

In še: "Nekateri se bodo lahko potožili, da so na tem seznamu vina, ki niso naravna. Na to lahko odvrnem le, da rečem, da so vsa ta vina ustrezala našim merilom – vsaj glede na podatke, ki so jih predložili proizvajalci. Tako da če se ljudem zdi, da ne spadajo v kategorijo naravnih vin, imamo opraviti v najboljši meri s snobizmom in najslabši s kultizmom. Od naravnega vinarja ne zahtevam, da je bradat in radikalen, niti ne potrebujem etikete z oznako 'vin de France' ali drznega logotipa vprašljivega okusa. Veliko je konvencionalnih pridelovalcev, ki delajo izjemna obrtniška vina, a pač ne ustrezajo 'naravnemu' imidžu. Zakaj bi morali biti izključeni? Ocenjujmo tekočino, ne polemike."

Najbolj navdušil Batič
In kako so ocenjevali? Woolf je na prvo mesto postavil Ballarino (2012) iz toskanske kleti Valdonica (98 točk), na drugo vino Graupert (2015) avstrijske kleti Meinklang (96 točk), na tretje pa Fontanasanto (2015) italijanske kleti Foradori (95 točk). Na petem mestu najdemo Vitovsko (2010) zamejca Vodopivca s 95 točkami, na šestem s 94 točkami Batičevo vino Angel (2011), na devetem pa Guerilino pinelo (2015) s 93 točkami.

Sarah Jane Evans je na prvo mesto s 93 točkami uvrstila Batičevo Zario (2009), na drugo z 92 točkami Čotarjevo malvazijo (2014), na tretje pa Terro de Cuques (2014) španske kleti Terroir Al Limit.

Edini, ki med deseterico ni uvrstil Slovencev, je bil Andrew Jefford, ki je na prvo mesto postavil Circumstance Chardonnay (2016) južnoafriške kleti Waterkloof (93 točk), na drugo prav tako južnoafriško klet Intellego in njihov The Story of Harry (2016; 92 točk), na tretje pa Silvestris (2015) španske kleti Gratavinum (94 točk).

Batič, Guerila (oba iz Vipavske doline) in Čotar (s Krasa) so bili sicer edini slovenski naravni vinarji, ki so poslali Decanterju vzorce v ocenjevanje, in prav vsi trije so prišli med deset najboljših.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
SF0100
# 19.04.2017 ob 11:13
naravna??!!



kaj so potem ostala nenaravna ali umetna??!
rangerno1
# 19.04.2017 ob 11:51
Jaz že ves čas pravim, da so slovenska vina vrhunska, malce nam sicer peša promocija in distribucija, ampak verjamem, da bomo tudi to skozi čas popravili. Kako dobra vina imamo, priča tudi dejstvo, da nam hočejo Hrvati enega celo ukradit. Lahko smo ponosni na slovenska vina, no vsaj jaz sem!
Rolf
# 19.04.2017 ob 11:23
@Gre za dobro znano polemiko, ki deli naravno področje. Če nekateri menijo, da je za "naravno vino" lahko označeno samo tako povsem brez dodanega žvepla, spet nekateri drugi menijo, da z minimalno količino dodanega žvepla ni prav nič narobe, celo nasprotno@

Zame polemike ni. Če vino ustreza slovenski definiciji (zelo strogi, bolj strogi od evropske) vina, je to vino "naravno vino". Torej tudi z (zmerno) dodanim žveplom.

Če pa si je nekdo izmislil nov termin, to je "Naravno vino", potem pa naj kar ta mojster sam obrazloži kakšni so kriteriji.
inbogjerekel
# 19.04.2017 ob 11:58
@vipmit Je pa velika razlika med vini, ki se pije in vini, ki so trenutno v modi.
Včasih so bili vsi nori na vino barik, danes ga nihče še povoha ne.

Ne spuščaj se v teme, o katerih nimaš pojma. Barikirana vina so in bodo dominirala v visokem kakovostnem razredu!
miro303
# 19.04.2017 ob 11:56
Za mene je naravno vino bradjovščina (izabela) od mojega strica, ki ima klet v celoti sezidano iz kamna in je cela v zemlji, tako da je temparatura v njej skozi celo leto konstantna in dobro umiti leseni sodi. Po vretju še dvakrat razsluzi (z pretakanjem loči usedlino od vina), in to je to, brez kakršnegakoli žvepla, škropljenja trte, gnojenja z umetnimi gnojili. Seveda pa okus takega vina večini pivcev vin ni všeč, ker je njihov okvarjen okus navajen na koktajl kemikalij, ki mu pravijo "žlahtno vino"!
7up
# 19.04.2017 ob 20:13
vipmit

Barique ni vino, temveč tehnika priprave, pri katerem vino pridelano na starejših trsih in nato kakšno leto(dolžina časa je določena s pojmi kot so riserva, grand riserva,...) leži v "ožganih" hrastovih sodih. Večina najboljših in najdražjih francoskih/italijanskih vin je pridelanih po tejh metodi.

Dejstvo, da ne najdeš takšnih vin je verjetno predvsem posledica, da jih iščeš v trgovskih centrih. Odpravi se v kakšno vinoteko, boljšo restavracijo ali pa direktno k pridelovalcu. Seveda se tudi cena takšnih vin navadno začne pri 20 eur na steklenico,...
Zack
# 19.04.2017 ob 17:15
@Kristjan, zato pa je v vinu več resnice kot v marsikaterem današnjem človeku. Pa za to se ni treba postiti 40 dni brez alkohola.
zamudnik
# 19.04.2017 ob 11:37
Naravna, sonaravna in biodinamična hkrati: tazelena turbo šmarnica.
biberkopf
# 19.04.2017 ob 11:08
poslal bi jim šmarjaka,šmarnico da bi malo zaplesali po mizah..
soc
# 20.04.2017 ob 10:58
@kingestone

Lani umrli Bric onkraj meje Stanko Radikon je z letom 2005 dejansko povsem nehal žveplati. V čem je smisel tega, je pa seveda stvar debate - le 1% populacije je občutljiv na sulfite, teh pa je v številnem sadju še veliko več kot v poprečno žveplanem vinu. In nekje do 10mg/l SO2 je tako ali tako endogenega iz same fermentacije.
soc
# 20.04.2017 ob 09:41
@vipmit:

Ne pisari o zadevah, v katerih si popolni laik. Redka vina na SLO trgu imajo na etiketi napisano "barrique" (recimo eden Tikveševih Vrancev), sicer pa gre pri tem pojmu za vzgojo v 225l (Bordeaux) oziroma 240l (Burgundija) hrastovih sodčkih, skozi katero gredo vsa res velika in ustrezno draga vina. Okus in vonj svežega lesa, "barik" po res domače, vanilija, ki je bil nekaj časa zelo popularen v svetu (mi smo na drugem planetu, ker smo pri vinih zelo samozadostni, predvsem pa izjemno samozavestni; logično, sajj o vinu večinsko sila malo vemo) je načeloma v cenovni kategoriji, ki jo verjetno piješ, narejen z dodatkom hrastovih oblancev v vino za kak mesec (ameriški hrast), še bolj industrijska in hitrejša je uporaba hrastovega prahu, v obeh primerih sledi seveda filtracija, najbolj perfidna pa dodajanje ekstrakta v sveže vino, pa na trg z njim. Avstralci in Kalifornijci (le Central Valley) so pred leti iz teh opcij naredili celo industrijo... Mali hrastov sodček, tudi nekajkrat rabljen, namreč stane (nov preko 1000 EUR), enoletno zorjenje v njem pa veže denar. Veliko preveč stroškov torej, da bi lahko v bariku zorjeno vino prodajali v marketu za 10 evrov z maržami in davki vred.
seven7
# 19.04.2017 ob 11:49
Zamudnik

ki te na glavo postavi
fago
# 21.04.2017 ob 11:36
Tem vinom pač ne moremo reči naravna.
Naravno vino se pridobi iz vinograda, ki je gnojen le z organskim gnojem, trta ni škropljena, vinograd pa le pokosimo in ne zatiramo podrasti z raznimi boomefekti.
Po ročnem obiranju, mletju in stiskanju grozdja, mora sok zavreti brez dodajanja kvasovk, po
dovretju pa mora biti vino shranjeno brez dodajanja žvepla.
7up
# 21.04.2017 ob 09:58
soc

No Gravnerjevi nonoti niso poznali tudi umetnih gnojil, večine škropiv(verjetno je bila ediona izjema modra galica), traktorjev, niti škarij, inox sodov ki se uporabljajo vsaj za vrenje, črpalk... ;)

Po drugi strani se pa barrique sodi v Franciji uporabljajo že nekaj stoletij.

Nejvečji "problem" takšnih vin je na koncu lastna cena. Izven nekaterih zelo uveljavljenih Francoskih/Italianskih regij je zelo težko prodati vino, katerega lahko samo cena izdelave hitro doseže 15-30 eur na steklenico. V to številko je potem treba dodati še pričakovan dobiče in tveganje,...
soc
# 20.04.2017 ob 13:00
@7up

Redko, redko boš videl oranževce z malimi sodčki, bariki. Sila mi dragi Valter Mlečnik je v svojem pismu prijateljem in kupcem (mislim da 2002) poudaril, da je čas, da se vinarji vrnejo k vinarjenju (in seveda delu v vinogradu) svojih nonotov. Nič malih sodčkov in svežega lesa, kar so po Gravnerju nekaj časa počeli številni Brici in on kot Vipavec. In po Gravnerju tudi oni nehali. Najmanjši sodi za oranžarijo so potemtakem 500l, raje večji, pretežno slavonski hrast.
7up
# 20.04.2017 ob 10:00
kingestone

Tudi večina boljših oranžnih vin prežive določeno obdobje v barrique sodčkih. Mogoče ne v svežih(novih), temveč skoraj gotovo je vino nekaj časa bilo tam,...
Sardinas
# 19.04.2017 ob 14:36
122 vzorcev... v drugem članku pa 122 km/h v naselju ... pod vplivom alkohola ....
miro303
# 19.04.2017 ob 11:27
In še: "Nekateri se bodo lahko potožili, da so na tem seznamu vina, ki niso naravna. Na to lahko odvrnem le, da rečem, da so vsa ta vina ustrezala našim merilom – vsaj glede na podatke, ki so jih predložili proizvajalci.
........................................
......................................
Tale izjava je pa tipično butalska.
vipmit
# 19.04.2017 ob 10:58
@Micesar
Prijavi neprimerno vsebino Med nagrajenimi ni terana... tako da naj ga imajo Hrvati.

Je pa velika razlika med vini, ki se pije in vini, ki so trenutno v modi.
Včasih so bili vsi nori na vino barik, danes ga nihče še povoha ne.
elGoyc
# 22.04.2017 ob 21:08
Pri vsaki modni muhi je najprej potrebno malo zdrave pameti in ne nasedati tovrstnim trendom, samo zato ker jih spremljajo velike besede.

Zmerno škropljenje, gnojenje, žveplanje in dodajanje vzgojenih kvasovk, uporaba inox sodov itd. samo po sebi ni nič napačnega ali slabega, če se upošteva narava vina in prva beseda v tem stavku. Zakaj bi delali slabša vina, ogrožali samo trto itd. samo, da bi vinu lahko nadeli trendovsko etiketo?
kingestone
# 21.04.2017 ob 15:08
barik se je začel tako da so francozi pošiljali v ameriko vina v sveže pripravljenih sodih, ker jih ni bilo časa kondicionirati ker so jih pošiljali hitro in velike količine. in tako so se nehote navžela okusa po oglju. in američanom je bilo to zelo fino in so tako zahtevali še naprej...
kingestone
# 21.04.2017 ob 15:05
dajati sveža lahka vina v male sodče ali barikirati je zopet neumna modna muha ki na srečo izgineva.

nič ni narobe z inox sodi, da se sveža vina ne nalezejo težine lesa.
prav zato učasih taka vina niso dajali v male lesene sode, ampak velike, da se niso navzela lesa. ter sodi raje niso bili sveži...
rokers
# 21.04.2017 ob 00:33
ma važno da je Gruzovin na sliki..bravo Martin! tako se dela..
keka77
# 20.04.2017 ob 12:30
Kup "poznavalcev" spet trosi nebuloze in zavist..
Turboboost
# 19.04.2017 ob 13:56
@miro303

Zanimivo, ne vem, če sem že kdaj poskusil vino kot ga opisuješ.
kingestone
# 20.04.2017 ob 09:45
barik ni okus po lesu pač pa okus po oglju, ki se žge pri novem sodčku.
vasko naslednje vino noter je še samo starano v sodih, in ne barik.
kingestone
# 20.04.2017 ob 09:43
barik je modna muha preteklosti; vsak je vse barikiral. oranžna vina so modna muha sedanjosti.

drugače pa menda vina brez dodanega žvepla NI ! da je brez bi naj bila laž.
DamonDash
# 19.04.2017 ob 23:00
meni je najboljši Refošk ;-)
Djedi
# 19.04.2017 ob 22:58
Najboljse vino je tisto, ko se ga nažreš in ti ne misl glave vtrgat drugo jutro.
vipmit
# 19.04.2017 ob 17:59
@inbogjerekel
Vina barik niti na trgovskih policah več ne najdeš.
Kateri vipavski vinarji ga pa predeluje pa pojma nima.
Toliko o visoko kakovostnem vinu.
Micesar
# 19.04.2017 ob 10:42
Med nagrajenimi ni terana... tako da naj ga imajo Hrvati.
kristjan31
# 19.04.2017 ob 16:21
To je navadna reklama za alkoholno omamo, ko človek to napiše pa izbrišejo njegov komentar.

Resnica dandanes ni cenjena.
Kazalo