Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 60 glasov Ocenite to novico!
Meso tisto pravo skorjico in pečat žar rešetk dobi pri peki na visoki temperaturi oz. vroči coni žara. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Od mojstrov žara so "največji norci" Južnoafričani, razlaga Pešec. "Ti bi pekli tudi na lopatah." Američani se delijo po regijah in okusih (teksaški žar je pikantnejši, kansaški slajši), v Evropi pa so, presenetljivo, med najbolj navdušenimi mojstri žara Danci. "Vsak ima na balkonu webra, pa se nobeden od sosedov ne razburja, ampak mu še čebulo prinesejo." Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ključ je (tudi) v nožu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Priprave divjega brancina v solnem oklepu. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Prava poslastica: ribica patanegre z na maslu popečeno mlado čebulico. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Pice na žaru lahko naredimo z najrazličnejšimi nadevi, po navdihu. Pršut lahko spremlja mocarela, suho salamo bučke ... Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Obvezna oprema sodobnih žar mojstrov. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
V opozorilo: mesa se med peko na žaru ne poliva s pivom ali čim podobnim, kar so imeli v navadi naši očetje in dedje, saj pivo meso zgolj zažge in je še bolj suho. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Rižota s škampi. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Pečene piške s pivsko "bombo". Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Brata Pešec, zverzirana za žare, pripravljata štiri različne "akademije": osnove peke na žaru, dimljenje, ribe in gurmanska akademija. Letos sta samo do avgusta imela že 15 akademij. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Dekorativni del peke na žaru. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Burgerji, v zadnjem času nadvse trendi ameriški uvoz. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Slastni koščki dobro uležanega angusa. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Sladica: Pečene banane v rjavem sladkorju in cimetu. Preprosto, a učinkovito. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Dodaj v

Slovenci in žar: od pleskavic do uvoženih steakov

MMC na Akademiji žara
1. oktober 2015 ob 06:19,
zadnji poseg: 1. oktober 2015 ob 08:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Green eggi, kamado joeji in webri - obvezna oprema sodobnih žarpekov - so na mestu, impresivni orjaški uvoženi steaki odležani dlje, kot bi dovoljevala kakršna koli okostenela slovenska zakonodaja, in ob 9.05 pade že prva viljamovka.

Dobrodošli na Akademiji žara, delavnici za domače žarmojstre, kjer vam prav nič samoironično oklicana Kralja žara, brata Nejc in Miha Pešec, podreta vse iluzije, ki ste jih kdaj imeli, da znate tisto, kar se pričakuje od vsakega klenega Balkanca (pa čeprav severnjaškega) - peči na žaru.

"To je piknik, tikajte se, spijte kakšen špricer, samo ne preveč, da boste kaj odnesli," po štajersko zavije in se zareži Miha Pešec, ki z mlajšim bratom v poletnih in jesenskih mesecih zdaj že drugo leto pripravlja običajno povsem razprodane "akademije", na katerih se udeleženci poučijo predvsem, da se da na žaru pripraviti praktično vse - in da ste tisto "vse" celo življenje pekli narobe.

24 nas je bilo tisti deževni, prav nič za piknik primeren dan na terasi Špajze, kjer podjetna ptujska samouka vodita svojo "pop up" akademijo. 20 možakov in štiri predstavnice nežnejšega spola. Od tega je bila samo spodaj podpisana solo, druge so prišle v paketu s soprogom, ki so ga iz tega ali onega razloga poslale na izpopolnjevanje. Moj dragi zmore (kot se je izkazalo, niti ne). Očitno domena žara ostaja trdno v moških rokah, kar so potrjevale tudi sporadične obvezne vzporednice dobro meso-dobra baba.


Ameriško? Ne, hvala.

Ameriška mašinerija hitre prehrane žal mnogim zamegli pogled na drugo plat ZDA - kot vrhunsko kulinarično destinacijo, kjer lahko v New Yorku vsak dan jeste v drugi michelinki, na podeželju pa pridelujejo vrhunsko goveje meso. V sam vrh kakovosti sodijo t. i. "USDA Prime steaki" z izjemno mehko, sočno, skoraj masleno teksturo. Od vse govedine, vzgojene v ZDA, sta le 2 % certificirana kot USDA Prime. USDA (ameriško ministrstvo za kmetijstvo) izvaja strog nadzor nad rejci, kakovostjo vzreje in kosi mesa. Ker so krave vzrejene izključno na pašnikih, več kot 90 % njihove prehrane vsebuje svežo travo in začimbnice. Govedo je zaklano na pašnikih, zato pri zakolu ne prihaja do sproščanja adrenalina, ki povzroči zakrknjenost mišičnih vlaken. Rezultat je izjemna mehkoba mesa. Da dobi meso licenco USDA Prime, mora biti izjemno marmorirano in izključno iz govedi, mlajše od 24 mesecev. Meso z manjšo stopnjo marmoriranosti (malo trše) pade v razred USDA Choice in USDA Select. Vse meso, označeno kot USDA, je zorjeno. Piko na i kakovosti mesa daje tudi selektivna vzreja, saj parijo le najkakovostnejše samce in samice. To se pozna tudi pri ceni, saj vzreja takega goveda zahteva veliko finančnega vložka, saj je čas vzreje daljši kot pri hlevski živinoreji, pri krmljenju pa se ne uporablja nobena gensko spremenjena hrana in rastni hormoni. Prav tako zahtevajo licence popolno sledljivost mesa, od rejca do krožnika. Na stari celini po drugi strani nobena govedina ne seže do kolen irski, ki je bila leta 2013 na prestižnem mednarodnem kuharskem tekmovanju Bocuse d’Or v Lyonu izbrana kot glavna govedina, ki so jo pripravljali udeleženci tekmovanja. Kakovost irske govedine izhaja iz dejstva, da ima Irska zaradi podnebnih značilnosti najdaljšo pašno sezono v Evropi, kar 90 % prehrane irskega goveda pa sestavljajo sveža trava in zelišča. Meso močne temnordeče barve ima posledično višjo stopnjo vitaminov in betakarotenov, visoka vsebnost maščob omega 3 in konjugiranih linolnih kislin pa ima pozitiven vpliv na zniževanje holesterola.


Peka pri 500-600 stopinjah

Pešca sta nato izmenjaje zdrdrala teorijo o razliki med električnimi, klasičnimi, keramični in plinskimi žari (in katerega si bomo lahko navadni smrtniki privoščili), o razliki med briketi in ogljem, o tem, na katerem steak dobi lepšo skorjico, in o ustvarjanju dveh toplotnih con (vroči del žara za peko manjših kosov, karameliziranje in finiširanje, hladnejši pa za peko večjih kosov in odlaganje spečenih kosov, pri čemer pride zadeva prav tudi v primeru vžiga maščobe).

Potem ko si razčistimo še pojme glede pokrova med peko (ključno, razen pri ameriških steakih) in kakšno temperaturo moramo razviti za uspešno peko tega ali onega (ob omembi 600 stopinj Celzija sem bla precej prepričana, da mi od starega ata, dopustniškega sardelopeka, podedovano znanje ne bo kaj dosti koristilo), smo šli lahko in medias res.


Zakaj zorjeno meso?

V specializiranih steak housih dobro vedo, da so za steake primerni samo dobro (res dobro, najmanj mesec dni, nekaterim uspe mlekarice uležati tudi do pet mesecev) uležani kosi mesa. Pri naših mesarjih jih boste večinoma (redke izjeme dobavljajo po naročilu, a je problem konsistenca) zaman iskali, v tujini pa so stalnica. Poznamo suho in mokro zorjenje - suho zorjeno meso je svetlejše, zorijo ga na prepihu pod nadzorovano klimo na stalni temperaturi pri okoli 0-2 stopinji Celzija, okusi se skoncentrirajo, meso pa pri tem izgubi do 40 odstotkov teže (tudi zaradi rednega rezanja plesni, ki se naredi na povrhnjici), zato je dražje. Mokro zorjeno meso (v vakuumu) je po drugi strani temnejše rdeče barve, struktura mesa se spremeni, vlaga pa ostane. Bistvo zorjenja je, da encimi začnejo meso samo od sebe razkrajati in predelovati, tako meso pa ni le mehkejše, ampak tudi okusnejše in bolj zdravo in lažje prebavljivo, saj je v bistvu že delno prebavljeno. Je pa ključno, da meso nekaj ur pred peko vzamete iz hladilnika, da je ob peki na sobni temperaturi, po peki pa nekaj minut počiva, da se sokovi ponovno porazporedijo po celicah (v nasprotnem primeru bo ob rezanju na krožniku ostala hemoglobinska lužica). Po besedah Nejca Pešca je problem slovenske živinoreje predvsem ignorantstvo kupcev do kakovosti, kar rejci izkoriščajo in redijo sorte slabše kakovosti, ki pa "se bolj izplačajo". Zaradi zakonodaje zakoli potekajo v klavnicah, kjer se sprošča adrenalin. K slabši kakovosti slovenskega mesa prispeva tudi to, da so zaklane krave prestare in pretežke za zakol, saj dajo več "surovine za prodajo". Zorjenje pa je v Sloveniji izvajano izjemno slabo, trgovci in mesarji prodajajo sveže meso, ki je žvečilnaste teksture in dobro samo za govejo juho, potrošniki pa so zavedeni, da je sveže zmeraj boljše. Pri suhem zorjenju lahko meso izgubi tudi do 40 % svoje mase, zato je posledično dražje, slovenski trg pa žal še ni tako izobražen, da bi iskal kakovost nad količino, ugotavlja Pešec.

Od rižote na žaru ...
Prva točka - rižota na žaru. Pešca nista kakšna Cordon Bleu šolana chefa, sta pa znanje peke na žaru in njenih osnovnih zakonitosti izpilila do popolnosti, okus pa jima tudi sega dlje od štajerske klasike (zrezek z gobicami), zato je njuna rižota natanko taka (beri: kremasta in al dente), kot bi jo morali znati delati v vsaki samooklicani italijanski restavraciji pri nas - pa je ne. Čebula (Pešca vas tudi naučita rezati brez joka), bučke, škampi, česen, peteršilj, maslo, jušna osnova in - najpomembnejše - pravi (recimo arborio) riž.

"Da ne bi kdo uporabljal Uncle Ben'sa! To so vrečke za študente," polaga na srce Miha in pri tem odmerja velikodušne količine masla v brbotajočo zmes v voku nad ognjem. "'Ma kdo probleme s holesterolom? Na to bomo jutri mislili," se zasmeje. Lahka prva topla predjed, skratka.

V osmih urah, kolikor je trajala akademija, se jih je zvrstilo približno 12. Na neki točki, tam nekje med dimljeno špansko patanegro in brancinom v soli, sem nehala šteti. Rižota s škampi, kruh na žaru, pice, divji hvarski brancin v soli, pečen sladki krompir, patanegra, pečene piške, irski rib eye, argentinski angus, ameriški T-bone, burgerji ... Nekam na rob je bila potisnjena tudi zelenjava, ki pa sta jo Pešca uporabila "bolj za krasit krožnike". V pravem steak housu, tistem malo višjega ranga, ob konkretnem kosu mesa pač ne dobite še kupa priloge, ampak zgolj pomako ali dve.


Katero je najboljše meso na svetu?

Kralja žara ob posebnih priložnostih (in za temu primerno ceno) organizirata tudi gurmanske akademije, na katerih pripravljata meso, ki slovi kot najboljše na svetu. In kateri so tisti sveti grali mesne kuhinje? Najprej je tu slovita japonska govedina kobe, ki dosega na trgu nore cene (okoli 600 evrov za kilogram). Sledi ji prav tako bogato z maščobnimi žilicami marmorirana govedina wagyu, tik za njima pa Pešca že postavljata meso škotskega višavskega goveda, ki je zaradi manjše maščobnosti malo trše, a neverjetno okusno, za nameček pa še slovi kot eno najbolj zdravih, saj živi v težkih razmerah in je odporno proti boleznim. Med najbolj cenjenimi so še novozelandska jagnjetina proste reje, bizon, irski črni angus, ki se hrani izključno s travo, zakol pa se izvede na pašniku, iz zasede, tako da žival ne doživi adrenalinskega šoka ob gonji v klavnico. Nekateri karnivori bodo sicer rekli, da piščanec ni meso, a morda se premislijo ob kralju piščancev, francoski pasmi bresse, pri kateri ima vsaka žival 11 kvadratov, ponaša se s plastjo maščobe, specialiteta pa je vse "od tac do drobovine". "Ampak je pa še vedno kura," se zarežita Pešca.


USDA Prime

In Pešca, ki sta pred kratkim v Ljubljani odprla tudi svoj steak/smoke house, ne skrivata, da sta zvesta privrženca ameriške šole mesne peke in - še pomembnejše, ameriškega goveda, s katerim se slovensko meso, omejeno z birokracijo, nerazumevanjem in nepoučenimi mesarji, preprosto ne more meriti. Pri njiju boste tako jedli izključno uvoženo meso, ob argentinskem in irskem angusu še USDA prime angusa. Vse bio, po 12 mesecev na pašnikih, odstreljeno na prostem, in ne v z adrenalinom nabiti klavnici, ter vse konsistentno zorjeno po mesec in več. "Če ni zorjeno, ga, prosim, dajte samo v juho, sicer ga boste žvečili in žvečili, na koncu pa potrebovali nove zobe," tečajnike, vajene kupovati pri domačem mesarju, nepoučenem o skrivnostnih suhega in mokrega zorjenja, opozarja Pešec.

Če v Angliji in ZDA praktično ne morete dobiti svežega mesa, ampak izključno zorjenega, je v Sloveniji stanje na tem področju še vedno zelo v povojih. Zakonodaja kuharske mojstre pri domačem zorjenju omejuje, mesarji vas bodo še vedno skušali prepričati, da je najboljši kos mesa tisti "povsem brez maščobe, vidite, gospa", ko jih vprašate o zorjenju oz. staranju, pa le debelo gledajo ("Ne, ne, nimamo stare krave, vse je garantirano sveže!"). Posamezniki, kot so najrazličnejše Kodile in Petrini sicer poskušajo, a Pešca pravita, da jim manjka konsistence. "Iskreno? Jaz v slovenskih restavracijah samo predjedi jem. Resno, ne morem, ne znajo," se Nejc pritožuje nad steak ponudbo pri nas.

Kura s pločevinko v riti
Manj težav ima očitno s kuretino, saj za potrebe tečaja toskanskim piščetom ("Za hec, za primerjavo!") družbo dela slovenska klasika Perutnine Ptuj. Pešec v kurino odprtino ob dovtipih, kako gre zadeva "v rit, ne v vrat", potisne Heinekenovo pločevinko, do dve tretjini napolnjeno z mešanico piva, rožmarina, timijana in česna, kožo pa natre z grobo soljo, nato pa oskubljene in obglavljene ptice drugo ob drugo posadi na razbeljeno rešetko nad jabolčnimi oblanci in zapre pokrov za eno uro.

In že hiti k pripravi burgerjev. Mleto (zorjeno, se razume) meso slovitega toskanskega goveda chianina (tisto, iz katerega prihajajo florentinci) brez kakšnih večjih dodatkov mesi po rokah in oblikuje v polpete, ki jih na žaru popeče na medium. Bombetke s črnim sezamom na hitrico popeče, da dobi prerezan del skorjico (da maščoba in sokovi ne razmočijo kruha v neužitno mokro cunjo), jih premaže z majonezo iz kaprinega soka ter doda lističe mlade špinače in rezine čedarja. "Jaz bi delal pol manjše pleske," pripomni možakar, ki se na tečaju počasi pozicionira kot dežurni vseznalec.

Well done, prosim
Domači mojstri žara na tečajih sicer pridno vsrkavajo znanje, a na koncu le redki iz "stare šole" zmorejo prek osebnih preferenc. Že patanegra, ribica na žaru počasi prekajene iberske črne svinje, ki se prehranjuje z želodi, na akademiji pa so jo postregli z na maslu pečeno mlado čebulico, je bila s svojo rožnato sočnostjo za nekatere "malo preveč roza", medtem ko je pravi preizkus za zaprisežene "well done" mojstre prišel, pričakovano, z vrhuncem dneva, steaki.

"To, recimo, je zame že preveč," reče ob kosih medium-rare krasnega, kot maslo mehkega T-bona, Miha Pešec. Zgoraj omenjeni pa je odkimaval. "To je zame premalo. Jaz surovega vseeno ne bi jedel." Bolj avanturistična je bila soproga: "Pa, daj, probaj vsaj!" On še kar menca: "Surovega res ne bi."

"Vsi jeste tatarski za novo leto, vsi ga gladko zmažejo, ko pa pride do medium rare steakih, je pa konec," obupuje Nejc Pešec, ki zbranim nevernikom potrpežljivo razlaga, da, kar vidijo, ni kri, ampak mioglobin, in da meso s prepečenjem izgubi vse svoje atribute, ko se uniči tako okus kot tekstura mesa. "Order medium rare al pa order chicken, pravijo Američani!" spodbuja Pešec srednje uspešno.

Za neprepričane je sladica - na žaru pečene banane, pred peko zgolj prerezane na pol in povaljane v mešanici rjavega sladkorja in cimeta - prišla skoraj kot olajšanje. "Ej, svaka čast, da 'maš vsaj sladoled slovenski," se je ob pogledu na klasično banjico Pirana, ki je pospremil sladko, lepljivo bananino poslastico, tečajniku ponovno pogumno povrnil nasmešek na obraz.

In kako steake naročate vi?

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
pobrisan
# 01.10.2015 ob 07:57
seven7

Ta trupla ubitih razkosanih živali kar sami jejte.
--------------

Kaj pa se oglašaš, če ti ni všeč? Tile vegiji so res tečni......
bralecx
# 01.10.2015 ob 07:01
Prijetna reportaza.
prlek
# 01.10.2015 ob 10:50
Vsekakor je tako pečena hrana vrhunska. Vendar rabiš tudi vrhunsko opremo.
Ampak kje pa je zabava? V žaru imaš kontrolirane pogoje, daš meso noter, žar pokriješ, žar odpreš (po točno določenih minutah), meso obrneš, žar pokriješ, žar odpreš (po točno določenih minutah) in vzameš meso ven.
Na mojem (nepokritem) hobi žaru pa meso naložim, gledam, ko spodaj postene rjavo, obrnem kose na sredini žara, pri tistih na robu moram še malo počakati, ko obrnem še te na robu, zamenjam kose na sredini in ob robu žara, zapiha veter in mi preveč zažari oglje, maščoba se vžge, hitro umaknem meso, gasilska akcija, naložim nazaj, otroci težijo, kdaj bo, ker bodo umrli od lakote,...
ZIZITOP
# 01.10.2015 ob 07:34
Sploh še nisem prebral pa mi je že všeč. To smo gurmani.
bilzerian
# 01.10.2015 ob 08:38
nasploh je problem v sloveniji, da se vse predolgo kuha ali peče.
pa ne samo,da ni medium, ampak je velikokrat prepečeno, preveč skozi.
vidaest
# 01.10.2015 ob 10:34
Jaz mislim, da so nekateri malo preveč naščeperjeni glede uvožene govedine in zorjenja. Dejstvo je recimo, da so Italijani in Francozi meso normalno zorili že pred stoletji. Florentinec je bil zorjen že za časa Medičejcev pa zaradi tega nihče ni delal haloja.

V Sloveniji sicer nismo alfa in omega mesa, imamo pa ekološko meso Pohorje beef, ki ga v nekaterih mesnicah čisto ok zorijo (npr. mesnica v Račah, kjer dobiš po naročilu tbone oz. bržolo, rostbeef, file in drugo).

Sam sem že jedel prime steake v Ameriki, Angusa, florentinca v Toskani in slovensko govedino, in bi rekel, da pohorje beef ne zaostaja kaj dosti za takozvano "elitno" govedino, seveda če je primerno zorjen in pripravljen. Kdor ima voljo, naj poskusi, se izplača.

Da omenjeni mojster žara v naših restavracijah je samo predjedi, pa po moje ne dokazuje ravno njegovega intelektualnega in gurmanskega dometa.
blizzard76
# 01.10.2015 ob 07:21
sam še čakam da vegiji začnejo komentirat
Slo_v_k
# 01.10.2015 ob 09:49
Uf kaksna modna muha so ti "Steaki" ki smo jih pred 10 leti poznali se pod imenom zrezki. Zdaj ni vec pomembno da imas dobro nabrusen noz ki odigra svojo vlogo, ne, moras imeti nekega hudega kovanega iz Japonske, da si sploh "in". Zrezek mora imet 5cm debeline, ker je to baje fajn da v sredi ostane krvav. Marsikje Sem ze probal te stejke, samo zaradi hypa ki se stvarja v medijih. Placal od 20-70 €/ 500g .Sem mislil... hmmm mogoce je bil ta zdej za 20 evrov pac veliko slabsi kot bo uni za 70€, moram poskusit. Dokler ne okusis da tisti kos mesa ni vreden vec kot max 25 €.

Se vedno prisegam na dobre slovenske zrezke, ki so max 1 cm debeli, socni, in vrhunsko zacinjeni. In ne mi govort da so tisti debeli 5cm stejki na sredini dobro zacinjeni.

To mi ze slici na foodhipisterijo, nesteto clankov na temo steaki. Potem pa ni cudno da folk predn zareze v meso naredi selfija s kosom mesa. Bolano
pinkfranc
# 01.10.2015 ob 09:17
mene ne moti surovo, če se v ustih res topi. in to je tisto meni najbolj ključno pri mesu. da je mehko sočno. ob tem, da je seveda ravno prav začinjeno.

če se pa ti to začne žvekat po ustih, ne hvala. surovo ali prepečeno.
Turboboost
# 01.10.2015 ob 08:37
Ni prijetno gledat teh fotografij lačen in par ur pred malico :).
ZeK
# 01.10.2015 ob 10:22
naj vsak je, kar mu paše. meni tej napol surovi debeli zrezki prav nič ne pašejo, sedaj pa se je začelo dogajati, da ti na pikniku težijo ne samo vegiči, ampak še hipsterji, ki te hočejo prepričati, da "nepravilno" ješ, ker ti pač sede fajn zapečeno meso.

vsakemu svoje, pa brez teženja in delanja mode iz tako preproste stvari, kot je žar.
Peroz
# 01.10.2015 ob 10:16
Kaj postajate vegetarijanci/vegani dosadni. Cim je clanek o mesu je treba ta trupla ven vlect pa morit. Da ne recem da je tudi fb postal orodje vege propagande. Non stop nas mesojedce delate za subljudi. Kdo je zdaj tu fasist? Da ne govorim o youtube risanki o palacinkah, kako da kokoskam krademo jajca ipd.. Zjajcalo se vam je.
Sam jem rare in ne delam veganom reklame za kak krvolocen obrok, oni morajo pa non stop morit. Prav poklicani so kao...
Pa dober tek.
am shagar
# 01.10.2015 ob 08:04
Hja šnopc je manjkal za pogum pa bi dedci zmazali tudi srednje pečene zrezke. Sploh za štajerce. Te pa nemo zaj alkohola pili. Daj tri špricere. (še malo trdi ob 4 zjutraj ko se odpravljajo iz Kredarice na vrh Triglava).
siggi
# 01.10.2015 ob 10:54
Ko berem te komentarje, sem prav vesel da ne kompliciram in z uzitkom pojem vse z zara. Ali dobre cevape, ali dobro "balkansko" pleskavico in vso ostalo klasiko..kot tudi dobre, zorjene zrezke in ostale kose mesa, ki si jih tu pa tam lahko vsak privosci, tudi za male pare. Ne razumem od kod ta nora zelja po tem, da je vsak boljsi, da vsak ve nekaj vec, da vsak je nekaj vec... zivi in pusti ziveti oz. uzivaj in pusti uzivati
Slo_v_k
# 01.10.2015 ob 10:22
@Peter F.

Zakaj so pleske in cvapi sranje od mesa? Saj ti dve besedi ne definirata katero meso je noter. Lahko das tudi v cvape meso za 100€/kg. Aja saj razumem, na selfiju s cvapom tega dejansko noben nebi opazu in bi dobil ful malo lajkov :)
_Maister_
# 01.10.2015 ob 07:30
600 stopinj celzija? Nisi morda mislila fahrenheitov?

ZeK
# 01.10.2015 ob 11:11
Peroz

meni je povsem vseeno, kako si ljudje pripravljajo hrano.

me pa moti, če si dva hipsterja upata dajati posplošene izjave o tem, kako je vse kar počnete sedaj brezveze, zanič, neokusno, nepravilno...skratka, ne posredujeta novega znanja, nove izkušnje, ampak pametujeta, kot da sta pojedla vso znanje tega sveta.

primeri izjav:

na katerih se udeleženci poučijo predvsem, da se da na žaru pripraviti praktično vse - in da ste tisto "vse" celo življenje pekli narobe.


Posamezniki, kot so najrazličnejše Kodile in Petrini sicer poskušajo, a Pešca pravita, da jim manjka konsistence.

"Iskreno? Jaz v slovenskih restavracijah samo predjedi jem. Resno, ne morem, ne znajo,"
pobrisan
# 01.10.2015 ob 10:17
Peter F.

Pleskavice in čevapčiči so res največje sranje od mesa in najslabša zadeva, kar jo lahko vržeš na žar.
----------

Mogoče tisti iz Mercatorja. Pri tapravem mesarju pa je druga muzika..... ne zna vsak naredit dobrih.
božo1
# 01.10.2015 ob 09:12
Odličen in koristen članek. Če že ne grem v to, pa vsaj zvem nekaj novega in koristnega.
grafikon
# 01.10.2015 ob 10:07
1.10. je svetovni dan vegeterjancev? Resno?

Kdaj pa je svetovni dan mesojedcev?

Sicer pa kolikor sem bral spadam totalno pod old school. Polivam čevape s pivom in raje imam "well done" kot pa pravilno gurmansko, kar je zame res na meji surovega.
aaa
# 01.10.2015 ob 09:32
na katerih se udeleženci poučijo predvsem, da se da na žaru pripraviti praktično vse - in da ste tisto "vse" celo življenje pekli narobe.

No, pa smo pri tipičnem Ameriško snobovskem podajanju znanja, ki gre meni osebno konkretno na jetra. Čeprav ne dvomim, da se tipa spoznata na strvar in da so njune stvaritve odlične, mi vseeno ni jasno kako lahko nekdo reče da ja "Balkanski" način peke napačen. Ni in ne more biti napačen. Tako kot ni napačen Turški, Indijski, Ameriški....
ZeK
# 01.10.2015 ob 10:36
Posamezniki, kot so najrazličnejše Kodile in Petrini sicer poskušajo, a Pešca pravita, da jim manjka konsistence.

ko ti dva hipsterja pokomentirata delo mesarjev s kilometrino in družinsko tradicijo...takrat veš, da gre za hvalisava tepca.
Follow Me
# 01.10.2015 ob 09:26
Mora biti obvezno Heineken ali lahko uporabim Laško piksno?
Dobro sej zdej je vse eno :D :D vodni viri pa to...

rared
# 01.10.2015 ob 07:34
recepti in ideje "izposojene" od BBQ Pit Boys...
Peroz
# 01.10.2015 ob 10:52
Tipicno slovensko: mi znamo tabols, mesarji s kilometrino in tradicijo tudi, mulci (hipsterji) pa so hvalisavi tepci. Bravo.
Bohnedej meso prpravt kako drgac k v goveji zupi al pa zrezke v omaki al pa zrezke na podplatni nacin, kaj.
ZeK
# 01.10.2015 ob 10:38
na katerih se udeleženci poučijo predvsem, da se da na žaru pripraviti praktično vse - in da ste tisto "vse" celo življenje pekli narobe.

saj ni vredno komentarja....
Kekec035
# 01.10.2015 ob 10:20
Saj je vse lepo in prav, vendar se ta dva tipa vseeno preveč arogantno obnašata do nas "navadnih". Kot da sta onadva odkrila prehrano nasploh in kot da se je priprava hrane začela z njunim zveličanjem. Eno samo snobovstvo in napuh. Res vama zelim, da v svoji ideji uspeta in da postaneta odlična, vendar ne pozabita ostati predvsem človeška.

Fantje malo v nizjo prestavo prestavita, umirita konje (ali krave) in se zavedajta da ne obstaja prav in narobe. Pa malo poniznosti in zahvale, da nam gre tako dobro, da se lahko prepucavamo o tem kakšna govedina je naj naj naj ... Pomislita tudi, da so ljudje med nami in na svetu, ki se sprašujejo, kje bodo dobili za jušno kocko !!!
Mazni
# 01.10.2015 ob 09:26
Zame je najboljše sočno, vendar nekrvavo, kar lahko vseeno dosežeš, če se malo potrudiš.
ZeK
# 01.10.2015 ob 15:18
K_ris

to ni čisto res. vsaj zame ne.
tudi dober domač paradajz začinim, ne zato, ker bi bil sicer slab, ampak ker začimbe pripomorejo k okusnejši jedi.

podobno je z mesom. pri nas imamo domačo govedino, samo senena paša, pa jo vseeno še kako rad začinim.

kot sem že prej napisal, vsakemu svoje, vsak po svoje. le pametovati o navadah drugih nima smisla. ne leti nate, temveč na pametnjakoviča iz prispevka.
Kekec035
# 01.10.2015 ob 10:33
"Iskreno? Jaz v slovenskih restavracijah samo predjedi jem. Resno, ne morem, ne znajo,"

Fantje ... vprašajte se kaj govorite ... Snob ali človek??
garmond
# 01.10.2015 ob 10:21
Meso, ki ni dovolj toplotno obdelano, je lahko zelo nevarno za zdravje gurmanov. Krvavi zrezki? Ne, hvala.
Benten
# 01.10.2015 ob 09:53
Medium absolutno.
pikam_dopust
# 02.10.2015 ob 09:06
Ali je to reklama za Webre in zelena jajca?

Riba je bila spečena na enak način kot v pečici (t.j. ne na žaru - zasuta je bila s soljo, da se ja ne bi zgodilo, da bi kakšen del dima prišel do nje), enako velja za pico.
Pa pa zato sprašujem, ker tale članek je silno podoben tisti TV reklami o čudežni ponvi, s katero lahko skuhate vse: od segedin golaža do kave, če pa pokličete v naslednjih 15ih minutah, pa dobite še nogavice zastonj.

Reklama za ta dva ke.kca sigurno ne more biti: oba članka (eden je bil točno mesec nazaj - čudno, da vam konkurenčna tv teh kraljev žara sploh ni opazila) sta me kvalitetno prepričala, da o kuhanju nič ne vesta, saj bi sicer vedela, da je vrsta tehnik, ... obstajala že stoletja prej, preden sta se onadva zvalila iz svojega zelenega jajčka.

Hvala Kaja, da si mi prihranila denar - uspešno si me prepričala, da to tole pač le še ena v serij LJ hipsterskih mimosunov, ki izdihnejo v max 1 letu, saj ne prodajajo hrane, pač pa snobizem.
prlek
# 01.10.2015 ob 12:11
@Slovenceslav
Ne razumem, zakaj ju imaš za butlja in bednika. Saj si zgoraj lepo napisal, da sta skomercializirana in očitno razumeš v čem je bistvo - fanta sta poslovneža, ki prodajata drage žare in imata svojo restavracijo.
Že nekdaj je vsak krošnjar svojo robo hvalil.
Na teh delavnicah sigurno kakšen žar tudi prodata ali pa vsaj kakšno dodatno opremo.

Kar pa se okusov tiče, pa vsi vemo, da so različni.
Jaz z veseljem pojem kakšen odličen "po ameriško" spečen zrezek, ali florentinca ali balkanske čevapčiče, pa tudi ribe in zelenjavo iz žara, pa še kaj, če je le okusno.

Kot sem že zgoraj napisal, meni je klasičen balkanski žar tudi zabava.
Kdor ima veselje s temi pokritimi žari, pa mu tudi privoščim njegovo veselje.
Bubbles
# 01.10.2015 ob 10:47
Dejte nehite jamrat no....jaz bi rade volje šla na tale žur, ker rada probam kaj drugačnega.....
maximinus
# 01.10.2015 ob 10:15
vegetice,..... ne se oglašat.
čemu hinavščina. če te ne zanima, ne komentiraj. tudi opozarjat nas ni treba, skrbet za naše zdravje in kulturo življenja. živi in pusti umreti.
samo čakam dan ko mi bo pozvonil kak krompir na vrata.
nikoli
# 01.10.2015 ob 07:30
To se pozna tudi na ceni, saj vzreja takega goveda zahteva veliko finančnega vložka, saj je čas vzreje daljši kot pri hlevski živinoreji, pri hranjenju pa se ne uporablja nobene gensko spremenjene hrane in rasnih hormonov.

Živali uživajo KRMO in ne hrano.
eos
# 01.10.2015 ob 06:47
”Ameriško? Ne, hvala”

”Well done, prosim”

Kaj zdaj?
Andraz12
# 01.10.2015 ob 18:33
Mene pa zanima kje lahko kupiš kvalitetne slovenske steake? V komentarjih in v članku sem do sedaj zasledil imena: Petrin (ali imajo slovensko), Pohorje Beef (mesnica v Račah, Pri Baronu). Ali so še kakšni drugi rejci kajti menim, da so pogoji odlični in sigurno se v Sloveniji najde dovolj mesarjev, ki znajo tako meso pripraviti. Sam jst nažalost ne vem njihovih imen, zato prosim za pomoč.
por
# 01.10.2015 ob 17:57
@Zek

Zdaj vidim, da nisi, se pardoniram :)

@Slo_v_k
Na primer: nezačinjen debel zrezek (debel 5 cm) daš z žara počivat nekaj minut. nato ga razrežeš na 1 cm debele rezine, ter posoliš in popraš. Vidiš, tudi v sredini je lahko 5 cm debel steak lahko začinjen
ZeK
# 01.10.2015 ob 16:18
kje sem napisal, da to ni mogoče?
K_ris
# 01.10.2015 ob 14:26
@Slo_v_k

Se vedno prisegam na dobre slovenske zrezke, ki so max 1 cm debeli, socni, in vrhunsko zacinjeni. In ne mi govort da so tisti debeli 5cm stejki na sredini dobro zacinjeni

Če imaš dobro meso, ga je treba čim manj začiniti. Dobro moraš začiniti le slabo meso ...
celtic1888
# 01.10.2015 ob 12:07
Kdo bo metal celotno premoženje za kvazi uvoženo govedino? Ni ga čez slovensko govedo, samo prave ljudi moraš poznati. Neka kvazi fensijada pa trobi o japonskih specialitetah za 600 EUR/kg. Bi jih rad videl site.
Slovenceslav
# 01.10.2015 ob 11:14
Neka dva siroteka, ki sta par dni na internetu in jutubu gledala, kako amerikanci pripravljajo meso. Pa še to sta videla, kako dragi so razni webwr in drugi, ameriško ali japonsko imenovani pokriti žari. Butla sta po tem smatrala vse slovence in balkance za neumneže, ker ne znajo delati žar :) ha ha ha Verjetno sta rasla v kaki familiji, kjer niso imeli dnarja za roštilj, ali pa v kaki vegetarianski familiji. Važno, da sta se sedaj našla. Slav jima :) bednika
ZeK
# 01.10.2015 ob 10:45
Bombetke s črnim sezamom na hitrico popeče, da dobi prerezan del skorjico (da maščoba in sokovi ne razmočijo kruha v neužitno mokro cunjo)

njemu je mogoče to neužitno, meni je pa prav super, če se kruh delno razmoči.
prlek
# 01.10.2015 ob 10:39
Kura s pločevinko v riti
Bolj frajersko pripravo sem videl na 24kitchen, ko je piščanca s piskno v riti pokril s kovinsko kanto in jo obložil z vročim ogljem in tako spekel piščanca.
nenn0
# 01.10.2015 ob 09:35
@7up

Je isti lastnik.
7up
# 01.10.2015 ob 09:24
Ali je ta "Pešec" tudi lastnik IT podjetja Studio Pešec d.o.o.?
ZeK
# 01.10.2015 ob 18:40
Andraz12

Lečnik (Koroška)
d8888
# 01.10.2015 ob 17:24
Paradižniki izgledajo vrhunsko.
Kazalo