Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 28 glasov Ocenite to novico!
Lastnik vinske kleti Veralda Luciano Visintin s svojim zmagovalnim Istrianom. Foto: Veralda
Vinska klet Veralda je bila registrirana leta 2001. Foto: Veralda
Uroš Bolčina prihaja z Vipavskega, leta 2002 pa je diplomiral iz enologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Izkušnje je nabiral v znanih vipavskih in goriških kleteh, delo pa nadaljeval po vsem svetu. Foto: Osebni arhiv
       Zakaj Istrian? Teran je avtohtona istrska sorta, vezana na območje Istre, ki je bila v zadnjih 70 letih razdeljena na tri države. V zadnjem času je ta sorta tudi predmet spora, katera država ima prednost pri zaščiti te sorte. Zato smo hoteli z imenom Istrian dvigniti pomembnost območja (in s tem poenotiti nesoglasja). Istrian je v bistvu vino ponovne združitve Istre, ne pa razdvajanje zaradi nacionalnih interesov posameznikov. Samo ime predstavlja naš prekrasni polotok, v katerem je ljubezen do vinske trte prisotna v DNK-ju prebivalcev, še posebej do istrskih avtohtonih sort, kot sta malvazija in refošk. Ta sorta je bila do pred nekaj leti podcenjena zaradi visoke stopnje kislin in relativno nizkih alkoholov, kar je prinašalo neuravnotežena vina. S tem vinom smo hoteli dvigniti vse prednosti avtohtone sorte (vonj jagodičevja, intenzivna škrlatna barva, hitro dozorevanje), hkrati pa zmanjšati pomanjkljivosti. Hoteli smo dobiti elegantno, plemenito in uravnoteženo vino za svetovljanske okuse.       
 Veralda
"Istrian je osvojil svet," sob pospremili nagrado pri Veraldi. Foto: Veralda
Sporna sorta, ki ima lahko naziv teran zgolj v Sloveniji. Foto: Veralda
Pri Veraldi proizvajajo malvazijo, merlot, Istriana, refošk rose, cabarnet sauvignon, muškat in rose brut. Foto: Veralda
V Veraldinih vinogradih pri Brtonigli. Foto: Veralda
Vinogradi Istriana so zelo mladi, zasajeni so bili pred slabimi petimi leti. Foto: Veralda
Bruselj je leta 2013 razsodil, da je teran slovenski. Foto: BoBo

Dodaj v

Slovenec Hrvaški prinesel naslov rdečega vina leta

Istrian postal s 95 točkami veliki zmagovalec Decanterja
23. maj 2016 ob 06:19
Brtonigla - MMC RTV SLO

"Al' prav se piše teran ali istrian," bi se lahko spraševali ob novici, da je na zadnjem ocenjevanju prestižnega Decanterja teran hrvaške kleti Veralda postal najbolje ocenjeno rdeče sortno vino na svetu.

S 95 točkami je "Istrian" postal najbolje ocenjeno hrvaško vino, enolog Uroš Bolčina pa prvi Slovenec, ki je na Decanterju osvojil naslov najboljšega rdečega vina. Pa čeprav za hrvaško vino. In za nameček še za sorto, ki jo želijo Hrvati še naprej imenovati teran, kar je verjetno sploh za Kraševce še posebej boleče.

Bolčina, mlajša generacija enologov, ki je svoj pečat pustil v kleteh najboljših svetovnih vinskih regij, od Avstralije do Portugalske, od Čila do Madžarske, pravi, da se v politiko ne želi spuščati in da je njegov cilj samo, kako pridelati najboljše možno vino. "Meni je vse skupaj kot igranje otrok v peskovniku, kjer se kdaj zgodi, da se otroci med seboj skregajo za igračo in se v ta prepir vpletejo starši," komentira nekdanji glavni enolog kleti Vipava 1894.

Veliko rdeče, ki podira stereotipe
Prizadevanje za kakovost brez obremenjevanja z medsosedskimi spori se mu je vsekakor obrestovalo – "Istrian" kleti Veralda iz Brtonigle je premagal vse bolj zveneče favorite in na ocenjevanju Decanterja pobral platinasto nagrado najboljšega rdečega sortnega vina nad 15 funtov. Kar je še posebej impresivno, je, da vino (letnik 2015!) prihaja iz mladih, komaj pet let starih vinogradov, zori pa zgolj pol leta. Skratka, v nasprotju z vsemi zakonitostmi, ki jih povezujemo z velikimi rdečimi vini. Veralda in Bolčina sta s tem porušila kar nekaj stereotipov in dodobra opozorila nase.

"Mislim, da imam zelo dober občutek za grozdje. V svoji karieri sem imel opravka s toliko različnim grozdjem, da se znam dobro znajti v različnih situacijah," komentira senzacijo Bolčina. In razkriva zmagoviti recept: "Spontana fermentacija (25 dni) brez nadzorovane temperature fermentacije, pravi trenutek trgatve, štiri mesece v bariku, vino brez filtracije, ampak seveda nenehno pod nadzorom, ker vino se ne naredi samo tako, kot tudi človek ne postane osebnost sam od sebe, ampak nas vzgajajo starši."

Od hotelskega hišnega vina do nagrade
Klet Veralda je bila zgrajena in registrirana leta 2001, leta 2005 so istrski hotelski verigi Maistra prodali 8.000 buteljk in s tem na polotoku uveljavili pojem hišnega vina, v naslednjem desetletju pa kakovost izpilili do točke, ko so njihove malvazije pobirale domače nagrade, Istrian – pod taktirko Slovenca – pa kar verjetno najpomembnejšo svetovno, na katerem tekmuje več 10.000 vin s celega sveta, ki jih ocenjujejo največji vinski strokovnjaki (t. i. masters of wine).

MMC se je pogovarjal z Urošem Bolčino o tem, koliko je za tak uspeh zaslužen enolog, kako komentira besedni boj glede naziva teran in zakaj mu delo na Hrvaškem tako ustreza.


V hrvaških medijih bolj pišejo o uspehu lastnika vinske kleti Veralda, Luciana Visintina. V resnici, koliko je za uspeh nekega vina zaslužen lastnik in v koliki enolog?
Lastnik je najprej zaslužen toliko za uspeh, da angažira enologa za delo v svoji kleti, kar je v slovenski praksi redkost, ker vsak načeloma sam prideluje vino. Nato temu koraku sledi zaupanje v delo tega enologa in prijeme, ki so posebni za vsakega posameznika, da dajo rezultate, ki bodo lastnika zadovoljili. Skupna točka je tisti del, kjer se oba jasno razumeta kaj je cilj in kaj enolog lahko ponudi kot dosežek. Na koncu je tu delo enologa, ki mora slediti svetovnim smernicam (bodisi pri konvencionalnih, ekoloških ali biodinamičnih vinih), da ve, kaj je "in". Razumeti sorto grozdja, zemljo na kateri raste, način dozorevanja, uporabiti na pravi način opremo v kleti, ki je na razpolago ..., drznost in občutek za celoten proces pridelave želenega vina. Lahko bi ta poklic primerjal s kuharskimi mojstri, ki ne delajo po receptih, ampak na podlagi surovine, ki jo imajo, vedo, kaj mojstrskega lahko iz nje ustvarijo. Vsekakor pa je uspeh vedno skupek dela ekipe - lastnika, enologa, ljudi, ki delajo v vinogradu, kleti, prodaji ... in seveda, to vino je treba poslati tudi na ocenjevanje (kar pomeni dodaten strošek, ki se v našem primeru obrestuje).

Kakšno je točno vaše delo pri Veraldi in kako ste prišli do zmagovitega Istriana? Ste si prav vi zamislili celoten koncept ali gre za timsko delo?
V Veraldi sem bil zaposlen do sredine meseca aprila. Zdaj nadaljujem svojo pot kot samostojni podjetnik enolog svetovalec. Sodelovanje z Veraldo nadaljujem. Glede na to, da smo v kleti pridelali le 130.000 litrov vina, je bilo moje delo delo enologa, kletarja, laboratorijskega dela, torej vse, kar enolog mora obvladati. Po zaslugi Luciana sem lahko izpeljal zamišljene ideje, ki sem jih pred trgatvijo tudi predstavil v smislu, kakšno vino bi rad pridelal. Temu seveda sledi velika nadgradnja z novim letnikom, ki prihaja. Ker je po navadi prva trgatev bolj spoznavanje grozdja in območja, s katerega prihaja, je največkrat potrebnih nekaj trgatev iz določenega vinograda, da prideš do želenih rezultatov. Zato sem še toliko bolj vesel uspeha vina Istrian in prav tako nagrad drugih vin.

Kaj odlikuje Istriana?
Vino Istrian je bil pridelan iz grozdja mladega vinograda (starega pet let), kar ti še dodatno "popestri" delo. Vinifikacija je potekala z grozdju lastnimi kvasovkami in nato je vino zorelo v rabljenih barikih. S tem vinom smo nekako podrli vse teorije, ki so po knjigi potrebne za "uau" vino. Zame je odlika Istriana eleganca samega vina, ki izraža sočnost grozdja, iz katerega je pridelan.

Ste prvi Slovenec, ki je na Decanterju osvojil naslov najboljšega rdečega sortnega vina nad 15 funtov, in sicer za teran, le da se to ime na Hrvaškem ne sme uporabljati. Če se pošalim - se počutite malo kot narodni izdajalec?
V življenju imamo ogromno preizkušenj in sam sem za vsako zelo hvaležen. Predvsem se veselim uspeha, ki smo ga dosegli. Če bi imel možnost izbire, bi seveda izbral Slovenijo, ki jo doživljam kot najboljšo državo na svetu za življenje, delo ... O izdajalstvu pa - smešno, ker gre za moje delo in ne boj za osvoboditev pred nasiljem (smeh). Slovenske vinske kleti so veliko preveč samozadostne in vase zaljubljene. S to izjavo ne komentiram slovenskega vina, ker imam veliko kolegov v velikih in zasebnih kleteh, ki jih cenim in prav tako njihova vina. Moja filozofija je, da vsako leto želim pridelati boljše vino kot prejšnjo trgatev in temu primerno spreminjam prijeme, ki temeljijo na ekološki in biodinamični pridelavi v kombinaciji z izkušnjami, ki sem jih dobil z delom po vsem svetu. So pa na področju angažiranja enologov in v želji po napredku ljudje v hrvaški Istri bolj napredni kot pri nas. Samo kot zanimivost - čeprav je določen vinar iz hrvaške Istre že zelo poznan, želi nadgraditi svoja vina v sodelovanju z menoj. Hrvaški sem že pred mnogimi leti v sodelovanju z enim od vinarjev prinesel prvo regijsko trofejo na Decanterju za sladko vino.

Naj na svoje prejšnje vprašanje navežem še z izjavo gospoda Visintina, ki ob sporu glede imena teran zveni skoraj kot provokacija: "Ta nagrada je za nas pomembna predvsem zato, ker smo jo dobili za teran, avtohtono istrsko sorto, in za vino, ki neposredno povezuje regijo z vinom."
Moje mnenje je, da se na političnem področju marsikaj dogaja, kar se nato manifestira tudi na drugih področjih. Mene politika ne zanima in me zato tudi ta spor ne zanima. Naj spomnim na podoben spor, ki smo ga imeli pred leti z Madžari na račun tokaja (sorta grozdja/regija). O tem je bilo takrat veliko napisano in izkazane veliko vroče krvi, a danes ni več razprav in stvar je bila rešena. Verjamem, da bo tudi v tem primeru tako, pa naj bo končni rezultat kakršen koli. Z določenimi ljudmi s slovenskih strokovnih/znanstvenih institucij sem se malo pogovarjal o tej temi in smo prišli tudi do ideje o istrskem in kraškem teranu. Sam sem vedno za miroljubne rešitve. Na Hrvaškem sem dejaven na svojem področju dela že več kot deset let in vem, da so v Istri govorili o teranu, preden ga je Slovenija zaščitila. Vem pa, da so tam zasajene sorte refošk, rdečepeceljni refošk (v Italiji bolje znan kot Refosco pedunculo rosso) in sorta, ki ji Hrvati rečejo teran. Vem, da se po okusu, vonju itd. ta vina med seboj razlikujejo (sploh pa, če pomislimo na različne tipe zemlje, ki imajo na te lastnosti še dodaten vpliv). Vem, da bi veliko vinarjev, kljub različnim sortam, rado dalo ime svojemu vinu teran, in to tudi počnejo. Če opišem z eno besedo, na kaj me na primer spomni vino, ki sem ga omenil kot možno tretjo sorto. Na okus in vonj me spominja na južnoafriški pinotage, kjer so zelo močne zaznave po zemlji. Meni je vseeno, kako naj se to vino imenuje. Vem pa, da če bi to vino imelo danes ime teran, bi naredilo veliko reklame tudi za Slovenijo, za Kras.

Sami ste že omenili, da je teran iz hrvaške Istre nekaj povsem drugega kot kraški teran, slišala pa sem, da bi se moral v Bruslju pravzaprav zaščititi *kraški* teran, a je prišlo do birokratske napake in imajo zdaj Slovenci zaščiten teran v celoti. Je to res?
Lahko rečem samo, da nimam pojma. Na račun vsega govora o sorti, poreklu … Na primer, ko slišimo besedo chablis, vemo, da je to vino iz Burgundije, sorta chardonnay. Meni je vse skupaj kot igranje otrok v peskovniku, kjer se kdaj zgodi, da se otroci med seboj skregajo za igračo in se v ta prepir vpletejo starši. Je pa res, da si želim, da se zadeva čim prej reši, da tega vprašanja ne bom več dobival niti od Hrvatov niti od Slovencev. Pred kratkim se je na isto tematiko v slovenskem jeziku norčeval župan Novigrada (smeh).

Kako se razlikuje vaše ustvarjanje pri Veraldi od tistega, kar ste počeli v Vipavi 1894?
Predvsem v tem, da imam poenoteno kakovost/stil grozdja, ki ga sprejmem v klet. Enostavno je to tako, ker v veliki kleti v Sloveniji na isti dan prevzameš v klet isto sorto grozdja, ki se lahko zelo razlikuje med seboj od pridelovalca do pridelovalca. Zato so odmevni rezultati na ocenjevanjih na račun velikih kleti še toliko bolj vredni pohvale. Pri velikih kleteh na južni polobli je to mnogo lažje, ker se tam odkupuje grozdje od pridelovalcev, ki profesionalno živijo od pridelave grozdja in pomeni, da sprejmeš v klet grozdje iz enega velikega vinograda in je poenoteno. V kleti Vipava sem se prav tako trudil kletarit vina na ekološki/biodinamični način, čeprav je bilo grozdje pridelano na konvencionalen način

Vlada prepričanje, da potrebuješ za veliko rdeče vino čim starejše vinograde in čim daljši čas zorjenja. Vam je uspelo zmagati z vinom iz zelo mladih vinogradov z zgolj pol leta odležavanja. Kako pojasnjujete to?
Res je. Mislim, da imam zelo dober občutek za grozdje. V svoji karieri sem imel opravka s toliko različnim grozdjem, da se znam dobro znajti v različnih situacijah. Oddelal sem tudi po dve trgatvi na leto (južna in severna polobla), tako v hladnejšem kot toplejšem podnebju, kjer grozdje zelo drugače zori. Gre za tisti občutek pri grozdju, ko veš, kaj z njim narediti, da dobiš vino, ki si ga zamislil. In potem je tu še lastnik, ki je bil dovolj drzen, da si je to vino upal poslati na ocenjevanje.

Imamo tudi na slovenski strani kakšno res veliko sortno rdeče vino, za katerega menite, da ima izjemen potencial?
Sam sem v Vipavski dolini veliko stavil na barbero, merlot in modri pinot, za katere menim, da spadajo med prave sorte za to območje. Prav tako bi omenil sorto modra frankinja, ki ob pravem pristopu od vinograda do kletarjenja postane veliko vino. Izpostavil bi dve vinski kleti, ki nista dolenjski, čeprav je tam frankinje največ, a je predvsem namenjena cvičku - to sta kleti Dveri pax in Marof. Refošk s pravimi pristopi tako na Krasu kot v Istri v manjši meri že kaže svoje možnosti.

Koliko vrat točno odpira 95 točk na Decanterju?
Ogromno ali pa nič. Za prej omenjeno nagrado določenega hrvaškega vinarja za sladko vino vem, da se ni naredilo nič oz. premalo/preslabo in še danes ta vinar živi v povprečju. Verjamem, da se bo Veralda znala zmeniti z javnostjo in svojimi kupci vin hkrati z drugimi nagrajenimi vini. Za sebe pa vem, da imam na račun tega dodatne ponudbe za poslovna sodelovanja z vinskimi kletmi. Zelo sem ponosen na ta rezultat in verjamem, da ga bomo tudi v Sloveniji dosegli, ker premagati celotno južno poloblo, Španijo, Italijo, Francijo ... je noro. Pa naj se sliši to kot nogometna tekma.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
skriti
# 23.05.2016 ob 07:48
V Agroindu so pa pogruntali, da Uroš nima pojma??? Čestitke Uroš!
gesan
# 23.05.2016 ob 07:57
Vino povezuje razumne in deli neumne!
veza
# 23.05.2016 ob 08:03
skriti
# 23.05.2016 ob 07:48

V Agroindu so pa pogruntali, da Uroš nima pojma??? Čestitke Uroš!

Agroind so izčrpali že leta in leta pred tem, ko je tja prišel Uroš, potem pa niso imeli denarja niti za plačat vodo in elektriko, kaj šele za zunanje strokovne sodelavce...
skriti
# 23.05.2016 ob 09:14
veza

to itak ja. Ampak, ko ju Uroš uvajal svoj način dela, vključno z zgodnejšo trgatvijo so se vsi zgražali, da tip neve kaj dela. Pač razsulo od kleti, kjer ni niti denarja niti posluha za novosti v vinarstvu... Se je pa v Agroindu vedno najdu denar za odpravnine prav vsem direktorjem - veliko denarja...
barezi
# 23.05.2016 ob 14:31
Pomemben je tale stavek "Uroš Bolčina prihaja z Vipavskega, leta 2002 pa je diplomiral iz enologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Izkušnje je nabiral v znanih vipavskih in goriških kleteh, delo pa nadaljeval po vsem svetu."

Torej je znanje pridobil v Sloveniji in ga sedaj nosi naokoli tistemu ki plača. Torej nihče ne more trditi da v Sloveniji ne znamo in da so Hrvati boljši, v resnici so vsaj še 50 let za nami, večina sploh kletariti ne zna in imajo oksidirana vina.
DULE50
# 23.05.2016 ob 07:12
Laški rizling Hravaška graševina.
barezi
# 23.05.2016 ob 14:29
V Sloveniji se medijako forsira rdeče vinarje, ki pa so vsi po vrsti slabi. Kristančičevo vino ni niti za v čevlje dobro. V Sloveniji je polno vinarjev, ki so svetovna špica a jih blokirajo rdeči klopi.
REsnica
# 23.05.2016 ob 13:56
sicer nisem pil tega vina, sem pa pil nestekleničen teran iz te kleti pred kakimi tremi leti. zame je bil to najboljši teran, kar sem jih poskusil.

Starejši vinograd ne pomeni boljšega (okusa) vina, ampak daje predvsem lepšo (temnejšo) barvo vinu. Pri ocenjevanju pa dobi vino točke tudi za barvo.... mlajši vinograd pa ima druge prednosti... nič ni absolutno.

vrhunskega črnega vina v goriških brdih skoraj ni... si pa želim poskusiti črno rebulo od Erzetičev in tudi nagrajeni visintinov teran. Črna in bela rebula imata najlepše grozde in tudi barvo, obe pa sta bolj pozni za trgatev.

sem si pogledal tudi vinograde agroinda.... kdor misli, da bi lahhko v tako zanemarjenih vinogradih prideleli vrhunsko vino je optimist. Agroind je imel pregovorno zanemarjene vinograde, ki so danes še slabši in tudi nobene resne nagrade za svoja vina ni prejel. Brez pridnih in skrbnih vinogradnikov pa tudi uroš ne more pridelati vrhunskega vina.

je pa potrebno povedat tudi to, da je Decanter najbolj množična in popularna primerjava vin... ki pa je v veliki meri usmerjena v ocenjevanje potecinalnega dobička, in ne izključno kakovosti. Ni malo vrhunskih kleti, ki se tega tekmovanja ne udeležujejo. Zmaga na decanterju vsekakor izjemen uspeh. Nikakor pa to ne pomeni, da je vino po njihovem izboru tudi najboljše na svetu. Poleg tega, da najboljšega vina sploh ni, je (kot vem) decanter začel zaostajat tudi pri samem načinu ocenjevanja. Najbolj vrhunska vina, ki pridejo na določena tekmovanja izključno s povabilom, ocenjujejo po sistemu zavezanih oči in to dvakrat in imajo za to izjemne pogoje in dovolj časa. Decanter pa je vsaj zame bolj podoben evrovizijskem šovu in bolj namenjen dobičku kot pa kvaliteti.

vsekakor pa ima nekoč italijanska (luciano visintin) od jugoslavije pa hrvaška istra vrhunske pogoje za črna vina. Žal pa je v dalmaciji premalo znanja in kvalitete... dingač, plavac, vranac... so zanimive sorte, ampak nekako jim iz njih ne uspe potegniti vsega. Meni dovolj dobro in poceni "jugoslovansko-srbsko" cuvee črno vino je polsladka žrebčeva kri iz kleti Čoka z bogato tradicijo.
zvit kot presta
# 23.05.2016 ob 14:31
OK, pa naj imajo Hrvati Istriana, pri nas pa naj ostane stari dobri Teran.
Hik
# 23.05.2016 ob 08:36
rooster
lol

Meni je kraški teran čisto OK in mi je povsem vseeno, kako se imenuje. Ampak jaz sem lokalec. Ko pa bo čez 20 let zaneslo v te kraje kakšnega Francoza ali Američana, bo vsekakor hotel istriana in ne nekega never-heard-about terana.
veza
# 23.05.2016 ob 07:19
Uroš

kot Uroš, velik entuziast, garač, a kaj, ko bo vedno druga violina, vedno bojo lastniki pobirali medalje in se z njimi hvalili, on bo le statist!
Spominja me na Teslo, Tesla je odkrival zadeve, drugi so vlagali patente in se v javnosti kazali in pobirali smetano, sam je umrl v revščini!
Drugače pa je res napravil izjemen podvig, je pa tudi res, da je bila lanska letina nekaj izjemnega, zanimiv je tudi pristop staranja v uporabljenih barikih, tu je zadel bistvo!
Čestitke, Uroš, kje so časi, ko si se trudil v Agroindu, kdo ve, mogoče se še povrnejo!
PONOS
# 24.05.2016 ob 08:48
Kdor ni verjel sedaj verjame Kraški teran ali teran je nekaj drugega...
nemoremsespomnit
# 23.05.2016 ob 09:24
Decanter je naziv za vinske laike. Kupiš vino ki ga ne poznaš, ker ima na etiketi lep znak o prejemu nagrade.

Ne pravim, da se je dotični gospod poslužil tega, njegovo vino je morda povsem korektno in dobro. A odkar se na Decanterju kupujejo točke in nagrade je v vinskem svetu izgubil vso težo.

V vsakem primeru pa, Uroš, pogumno dalje.
krosnjar
# 24.05.2016 ob 15:16
Moj stric je bil velik vinoljub (nikakor pijanec) in je rekel, da pozna stiri vrste vina: dobro in slabo belo ter dobro in slabo rdece. Edina ocenjevalna referenca pa je on sam...
veza
# 23.05.2016 ob 22:55
mmc rtv
# 23.05.2016 ob 16:19

to vino bi pa prav rad probal ali mogoče kdo ve kje se ga lahko kupi

po moje, ga ne bo težko dobiti, ker se bo količina čudežno povečala, edino pravilno vinsko ocenjevanje je tako, da grejo ocenjevalci v trgovine in izberejo sami steklenice, naključno in brez predhodne najave...
Vipavec
# 23.05.2016 ob 19:48
Uroš vsaka ti čast.
Predan, pozitiven in predvsem uživa v delu.

Še veliko bomo slišali o njem. V to sem prepričan.

Kaji pa čestitke za ta intervju.

Bravo.
scenic
# 23.05.2016 ob 11:03
Čestitke!
rooster
# 23.05.2016 ob 08:23
ga bo istrian ponižal na nivo nepomembne lokalne brajde.

lol
gesan
# 23.05.2016 ob 07:56
Bravo!!!!
veza
# 23.05.2016 ob 22:49
Lestvica poteka tako, dobro vino, odlično vino, vrhunsko vino, MOJE VINO!
Znano je, da brez prave "podlage" danes ne prideš nikamor na teh tekmovanjih, včasih pa se tudi zgodi kakšno presenečenje!
mmc rtv
# 23.05.2016 ob 16:19
to vino bi pa prav rad probal ali mogoče kdo ve kje se ga lahko kupi
Wasabi
# 23.05.2016 ob 13:59
Pri vsem tem vznesenem patriotizmu bi človek pričakoval, da se bodo slovenski lastniki vinogradov kar tepli za tega človeka.
MyotisSI
# 23.05.2016 ob 10:16
Čestitke za uspeh.

Drugače pa, je tudi nekaj SLO vinarjev pobralo nagrade, a bodo počakali na uraden izid rezultatov, ki bo enkrat začetek junija. Morate vedeti, da rezultate najprej izvedo vinarji - prejemniki nagrad, kar pa naj bi ostalo zasebno do uradne objave. To je stvar profesionalne etike, ki se je eni držijo drugi ne.
Hik
# 23.05.2016 ob 08:01
Namesto da bi se kraški teran šlepal na plečih istrskega, ga bo istrian ponižal na nivo nepomembne lokalne brajde. Spet smo zaspali na lovorikah, ki jih nikoli ni bilo. Ampak Slovenec itak rajši sam nima, kot pa da bi privoščil imeti tudi sosedu.
krosnjar
# 24.05.2016 ob 15:13
Ce ne bo stecaja bo zopet delal vina tudi v Agroindu.
ma dej
# 24.05.2016 ob 06:41
teran rase na krasu v ilovnati rdeči zemlji ki mu da vse potrebne sestavine kar sploh ni primerljivo z istro toliko o teranu vse drugo je fejk
svobodnjakar
# 23.05.2016 ob 14:05
vino bi bilo potrebno prepovedat
veza
# 23.05.2016 ob 07:22
Tudi na področju vina nas bojo Hrvatje prehiteli, pravzaprav so nas že in to krepko, mi še vedno ne vemo, kaj bi radi, razen nekaj svetlih izjem...
Kazalo