Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 29 glasov Ocenite to novico!
V svetu visoke kulinarike je duševnih težav ogromno, a ker gre za precej mačistični svet, se o teh pogosto ne govori. Foto: Reuters
Violier naj bi se pred smrtjo bal, da bo izgubil tretjo zvezdico. Tudi zato, ker mu je vodnik Gault Millau v zadnji izdaji za malenkost znižal oceno. Foto: EPA
Prijatelji in stroka še vedno ne morejo verjeti, da si je Violier vzel življenje. Foto: EPA
Hotel de Ville v predmestju Lozane, kjer je po selitvi iz Pariza ustvarjal eden najbolj nadarjenih chefov svoje generacije. Foto: EPA
       Ameriška kulinarična piska Kat Kinsman, ki pogosto piše tudi o duševnem zdravju, je prejšnji mesec odprla spletno stran Chefs With Issues (Chefi s problemi), na kateri lahko pripadniki kulinarične stroke, ki se spopadajo s prevelikimi pritiski, poiščejo pomoč. Več kot 600 kuharjev je že izpolnilo formular na strani, rezultati pa so skrb vzbujajoči - izjemno veliko se jih namreč spopada z depresijo, anksioznostjo in zlorabami najrazličnejših substanc.       
Violier je krožnike gradil na dveh, največ treh okusih, velik poudarek je dajal na lokalnih in sezonskih surovinah. Posebno mesto je zavzemala divjačina. Foto: Instagram
Violier je delal v restavraciji s svojo soprogo Brigitte, par pa ima 12-letnega sina. Foto: Reuters
Kdo je najboljši kuhar na svetu? Mnenja so deljena. Violier se je šele z la Liste zares zavihtel na vrh, sicer pa na njem krožijo imena, kot so bratje Roca iz Girone, Rene Redzepi iz Nome (na sliki), Heston Blumenthal, Alain Ducasse ... Foto: Reuters
V svetu, kjer odloča vsaka podrobnost, lahko že en slab dan pomeni poklicno smrt za chefa. Foto: Reuters

Dodaj v

Temna plat visoke kuhinje: ubijalski stres, pritiski in depresija

Ob samomoru chefa Benoita Violiera
4. februar 2016 ob 10:30,
zadnji poseg: 4. februar 2016 ob 14:00
Lozana - MMC RTV SLO

Veljal je za čudežnega dečka visoke kulinarike. Pri 44 letih je imel vse - vrhunsko restavracijo, tri Michelinove zvezdice, decembra pa je francoska vlada njegov Hôtel de Ville razglasila za najboljšo restavracijo na svetu. Prejšnji teden, tik pred razglasitvijo letošnjega Michelinovega vodnika, so Benoita Violiera našli mrtvega.

Kuharski mojster, ki je na novo opredelil moderno sezonsko in lokalno kuhinjo, se je ustrelil z eno izmed svojih lovskih pušk, s katerimi je z očetom lovil divjad. Kuharski svet je šokiran, ne pa tudi popolnoma presenečen. Poklic chefa, vrhunskega kuharja, ki na lovu za popolnostjo (in zvezdicami) ne sme niti za en dan popustiti, namreč velja za enega najbolj stresnih, celo še bolj za tiste, ki vrh dosežejo, kot pa za tiste, ki si trudijo vrh doseči.

"Smrt najboljšega kuharja na svetu" so mediji pospremili nedeljsko novico. Kdo je "najboljši", je sicer na tekmah brez štoparice vedno relativno, še posebej v svetu vrhunske kulinarike, kjer skušajo najrazličnejši seznami postavljati svoj odgovor kulinaričnim vodnikom, skupaj pa ustvarjajo še bolj tekmovalno in pritiskov polno ozračje.

A Volier je bil nedvomno med boljšimi - še preden je La Liste, seznam, ki ga je francoska vlada sestavila po zapletenem algoritmu, kar malce presenetljivo Hôtel de Ville v švicarskem Crissieru postavila pred bolj slovite Per Se (New York), Kyo Aji (Tokio), Guy Savoy (Pariz) in El Celler de Can Roca (Girona).

Od smrčka do repa
Violier se je rodil v mestecu Saintes na jugozahodu Francije, vse odkar je pri štirih letih prvič spremljal očeta in štiri brate na lov, pa je bil strasten lovec, ki je divjačino postavil v središče svojih krožnikov, pri tem pa zvesto sledil načelu spoštovanja živali - vseh delov živali. Filozofijo "od smrčka do repa", ki se je v zadnjih letih razmahnila po vseh vrhunskih restavracijah, je Violier tako osvojil že leta, preden je postala trend, ob tem pa tudi napisal tisoč strani dolgo enciklopedijo o evropskih divjih in poljskih pticah.

Leta 1991 se je preselil v Pariz in delal za največja imena v svetu visoke kulinarike, med njimi za Joëla Robuchona. Leta 1996 se je preselil v precej bolj umirjeni Crissier v Švici, kjer je postal desna roka chefa Philippa Rochata, od katerega je 16 let pozneje prevzel štafetno palico v restavraciji, ki je že takrat imela tri zvezdice.

Perfekcionist
Violier je v Hôtel de Ville ohranil duh Rochatovega "gastronomskega templja", kot se je izrazil v nekem intervjuju, ob tem pa kulinariki (vključno s kuhinjo za milijon evrov) dodal popolnoma svoj pečat. Bil je pikolovski, skoraj obseden z vsako podrobnostjo. Njegovi krožniki so temeljili na svežih sezonskih in lokalnih surovinah, ki jih je z znanstvenim pristopom proučil do potankosti, ne da bi se pri tem preveč zapletal. Imel je neznosno visoke standarde, jedilnik pa včasih tudi vsakodnevno spreminjal. Za večino kuharskih mojstrov so že mesečni do podrobnosti naštudirani scenosledi prevelik zalogaj, vsakodnevna izdaja novosti, ki v treh zvezdicah ne smejo imeti niti ene napake, se zdi ubijalska.

Svojo kuhinjo je opisoval kot "premišljeno" in "drobnjakarsko", skrivnost za uspeh pa videl zgolj in samo v delu. "Kuharija je moje življenje. Spat grem s kuhanjem, zbudim se s kuhanjem," je povedal v intervjuju za RTS leta 2014. "Strogost do samega sebe se mora vedno samo še krepiti."

Meje med poklicnim in zasebnim življenjem so pri vrhunskih kuharjih zabrisane. Ko ležejo k počitku, sanjajo o postavitvah krožnika, ko vstanejo, so že v delovnem pogonu, ko so na dopustu, iščejo v tuji kulinariki navdih za lastne kreacije. Stres na delovnem mestu prenesejo tudi domov.

Grenak priokus ob slavju
Violier, ki je delal s soprogo, pri tem ni bil izjema. Stremel je k popolnosti. Osvojil je kritike, osvojil svoje kuharske kolege, osvojil vodnike. Leta 2013 je postal chef leta v Švici, decembra lani pa ga je La Liste s postavitvijo na mesto najboljšega na svetu dokončno izvrgla iz relativne zasebnosti švicarskega podeželja na svetovni oder. A Violierjevo slavje je imelo grenak priokus, saj sta tik predtem drug za drugim umrla njegov oče in kuharski mentor Rochat.

Njegovi prijatelji kljub temu pravijo, da niso videli znakov, da bi se lomil pod pritiski, čeprav nihče ne zanika, da je živel pod izjemnim stresom - še posebej, odkar je bil nenadejano okronan za najboljšega chefa na svetu in tik pred razglasitvijo novega Michelinovega vodnika. Kljub vsem pohvalam je namreč živel v nenehnem strahu, da bo izgubil eno zvezdico.

Ana Roš: Brez impulzov ni motivacije
Resnica je, da zvezdice v svetu visoke kulinarike še vedno pomenijo ultimativni cilj in priznanje - ne glede na zatrjevanje mnogih, da ne ustvarjajo za priznanja (tudi Violier je govoril, da ima raje kot zvezdice, da njegova hrana govori zase). Pomenijo pa tudi izjemen pritisk. Še večji za tiste, ki jih imajo in se morajo vsako leto v vsakem krožniku znova dokazovati, da si jih "zaslužijo".

Ni čudnega, da je naša najboljša kuharska mojstrica, Ana Roš (Hiša Franko), svoj čas dejala, da raje ustvarja v okolju, kjer zvezdic ni, saj ima s tem več svobode. Po drugi strani pa pravi, da so prav zunanji pritiski tisti, ki prispevajo k veličini. In meja med pozitivno motivacijo in izgorevanjem je v visoki kuhinji izredno tanka.

"Kuhinja bolj kot kateri koli drug poklic zahteva strogo disciplino in neskončne ure v kuhinji. Pred nekaj dnevi mi je v Alta Badii (na kulinaričnem veledogodku Care's, op. a.) asistiral fant, ki v kuhinji preživi 19 ur na dan. Vsak dan. Živeti brez zunanjih impulzov prej ali slej povzroči izgubo motivacije in predvsem ustvarjalnosti. Kot bi pesniku vzel navdih," je za MMC povedala Roševa. Podobno meni tudi francoski kuharski mojster Yannick Alléno. "Za tri zvezdice moraš biti prestrašen, moraš čutiti naval adrenalina. Tako se moraš stalno počutiti, ko kuhaš," je povedal v dokumentarnem filmu Tri zvezdice.

In prav zvezdice so svoevrstna zgodba. "V Italiji še vedno polemizirajo primer Davida Scabina, poleg Massima Botture najbolj prepoznavno ime italijanske kuhinje v svetu, ki mu je Michelin letos vzel drugo zvezdico, on pa je upravičeno pričakoval tretjo. Ves svet je stopil na njegovo stran, na stran ustvarjalnosti, ki ni vedno nujno razumljena, in vsi smo tvitali geslo "Je suis Scabin". Ampak umetnik se ne pusti. Danes je še bolj ustvarjalen kot pred nekaj meseci. Sladko maščevanje veliki francoski instituciji," razlaga Roševa.

Strah pred porazom
A vsi se ne odzovejo kot Scabin. Za mnoge izguba zvezdice ali uničujoča, kruta kritika lahko pomeni kapljo čez rob. Leta 2003 se je sloviti francoski kuharski mojster Bernard Loiseau po oddelanem delovniku v kuhinji ustrelil - domnevno zato, ker je vodnik Gault & Millau njegovi restavraciji La Côte d'Or znižal oceno, pojavljale pa so se tudi govorice, da bo izgubil eno zvezdico. "Če bom izgubil zvezdico, se bom ubil," je pred smrtjo 52-letni vrhunski kuhar zaupal enemu izmed kuharskih kolegov po tem, ko je v zadnjem času izgubljal goste in kuharski zagon, bojeval pa se je tudi z depresijo in s finančnimi težavami.

Čeprav so cene menijev v michelinkah za navadne smrtnike pogosto skoraj nedosegljive, to ni posel, v katerem bi kuharji obogateli, in strah pred bankrotom je pogosto stalen spremljevalec. Pri tem na kocki ni samo delo kuharja, ampak delo celotne ekipe. Lani se je v svoji novi, še niti odprti gastro pivnici v Chicagu ubil 38-letni ameriški zvezdniški kuhar Homaro Cantu, ki se je v zadnjih mesecih spopadal s finančnimi težavami in obtožbami finančnih malverzacij.

Krut poklic
Stroka si ni enotna, ali so hitri tempo in visoka pričakovanja tista, ki načenjajo psihično zdravje vrhunskih kuharjev, ali v ta poklic že vstopijo ne ravno najstabilnejši posamezniki. Nedvomno gre za nekonformiste, perfekcioniste, individualiste in deloholike, tudi za egocentrike. Tekmovalno žilico imajo vsi, pogosto pa tudi nagnjenost k ekscesom in vdajanje najrazličnejšim substancam, kar so vsi elementi, ki morebitne duševne težave samo še okrepijo.

Kar koli je že bilo prej, kura ali jajce, je dejstvo, da so psihične težave pri kuharskih mojstrih pogoste (a nenaslovljene), pri mnogih, ki stopijo na kulinarični vrh, pa se pojavi strah pred višino. Kako se z njo spopadajo, je odvisno od posameznika.

Nekateri se jo naučijo obrniti sebi v korist, drugi pritiskom podležejo. Neredki so primeri, ko so vrhunski kuharji na vrhuncu kariere sestopili s prestola in michelinko zamenjali za skromnejše ustvarjalno okolje. Ferran Adria je veljal za morda najboljšega kuharskega mojstra na svetu, njegov elBulli na Costa Bravi pa je imel 3 Michelinove zvezdice in se petkrat uvrstil na prvo mesto San Pelegrinovega seznama najboljših restavracij, ko je Adria naznanil, da restavracijo zapira ter odpira akademijo/izobraževalno-gastronomsko središče in tapas bar v Barceloni.

In če boste kdaj v Trbižu, le zavijte v Hladik bar, ki je videti kot še ena od ošterij v tistih koncih, v njej pa v skoraj popolni anonimnosti (in s smešno nizkimi cenami) t. i. "revno kuhinjo" ustvarja Rinaldo Krcivoj, svoj čas eden vidnejših furlanskih mojstrov, ki je imel v 80. in 90. letih dve michelinki. Danes ponuja s kredo napisani meni, na katerem se menjavajo narezki, njoki in vampi - in je precej srečnejši.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
bobbek
# 04.02.2016 ob 10:53
ce kuhas s srcem in ne zaradi nagrad,nimas stresa
siggi
# 04.02.2016 ob 10:49
Predlagam da si nabavijo pametni obesek LEAF, za kontrolo in nadzor svojega stanja.

Salo na stran, verjamem da delajo v duhu perfekcije..a ce stopiko iz tega sveta za trenutek, je to lahko za njih prej dobro kot slabo. Ocitno ima delavec v tovarni s 300€ place, vecjo psihicno trdnost, kot pa vrhunski kuhar v top restavracijah. In tocno zato mora malo stopiti ven iz kuhinje..videti, da so se hujse zadeve kot odvzem michelinke, kljub trudu vlozenemu v pridobivanje le te. Ce kuhas zaradi michelinke in nimas michelinke zaradi kuhanja, je brezveze da se s tem ukvarjajo
Beara
# 04.02.2016 ob 11:38
Jest mam tud tri mišlinke, pa ne bi mel nč proti če bi vsaj eno zgubu
Shantorian
# 04.02.2016 ob 10:47
Del krivde gre pripisati tudi kvazi novinarjem, ki s svojimi članki vršijo pritisk na kuharske mojstre.
Robiland
# 04.02.2016 ob 11:01
Zadnji odstavek! V tem je car, kuhati brez stresa za lastni uzitek. Michellinove zvezdice so malo prevec krute.
PONOS
# 04.02.2016 ob 12:03
Ko je Marco Pierre White dobil 3 zvezdice je prišel do zaključka:
"I was being judged by people who had less knowledge than me, so what was it truly worth? I gave Michelin inspectors too much respect, and I belittled myself. I had three options: I could be a prisoner of my world and continue to work six days a week, I could live a lie and charge high prices and not be behind the stove or I could give my stars back, spend time with my children and re-invent myself."
antartide
# 04.02.2016 ob 11:53
Kaj je vrhunska kuhinja? Preseravanje za ljudi, ki lahko plačajo za meni 200-300 € samo zato, da so in, nemogoče kombinacije sladkega, grenkega, kislega in slanega na enem krožniku, pop-art okraski - pa prazen želodec. Krompir, zelje, fižol, žganci, krvavice, dobra goveja župca ... pa brez stresov in samomorov. Pa ... dober tek, admin!
juk
# 04.02.2016 ob 11:20
5 let delaš pod stresom potem pa se umiriš. Problem je če si požrešen in bi rad še več in več.
Ples
# 04.02.2016 ob 11:55
strasten lovec, ki je divjačino postavil v središče svojih krožnikov, pri tem pa zvesto sledil spoštovanju do živali - vseh delov živali. Filozofijo "od smrčka do repa",

Zanimivo spoštovanje ...
opusdei
# 04.02.2016 ob 13:01
Jaz mam štiri mišelinke,če upoštevam še rezervno,kar pet.
semaino
# 04.02.2016 ob 13:04
Visoka kuhinja je 70% "preseravanje"!

V UFO stolpu v Bratislavi se gredo visoko kuhinjo. Glej, ce si pravi gurman in malo pazis na kvalitetne sestavine oz zdravo prehrano skoraj nimas kaj narociti.

Smeti, "na vrhunski" nacin pa naj prodajajo tem, ki imajo milijone.
veza
# 04.02.2016 ob 13:04
Iz prve roke vem, da so ti ocenjevalci ene velike hijene, drugače pa, čez domačo hrano ga ni, če si še sam skuhaš, pa je to višek kulinaričnega zadovoljstva, dober tek, vsem skupaj...
Nikec3
# 04.02.2016 ob 12:50
Živimo v svetu kjer si kul, če si najboljši. Ne vidim, zakaj bi nek Chef bil bolj pod pritiskom kot Peter Prevc, ali pa Lindsay Vonn.
Wasabi
# 04.02.2016 ob 11:06
"Kuharija je moje življenje. Spat grem s kuhanjem, zbudim se s kuhanjem,"

Potem imaš pa samo še lovsko puško na dosegu roke in je tragedija tu.
pozitivnisvet
# 04.02.2016 ob 15:48
Bolano. Namesto bi uživali v naravi, seksu, ljubezni, prijateljih, živalih, glasbi se ljudje bojujejo za neke nagrade kdo bo boljši in kdo bo mel več (inclusive šport)...
PONOS
# 04.02.2016 ob 11:58
Kdor pozna kuhinjo ve da je tudi navadnim kuharjem stresno ko pride večja skupina ljudi .
Predpriprava,okusi,prezentacija ,postrežba ,timing
Zato priporočam ljudem da naj bodo točni in ne zamujajo v Gostilno.
V višji kulinariki je ta stres še višji-perfekcija,non-stop spremembe ,določati nove trende, dodaten stres povzroči michelinove zvezde-po dolgoletnim 24/7 garanju prideš do spoznanja da se ni splačalo.
Ne glede na vse je kuhinja mesto kjer doživiš adrenalin ,stres,timsko delo in zadovoljstvo ko so gosti zadovoljni -podobno tako ko pretečeš maraton 42km ali splezaš na najvišji vrh.Ta adrenalin in strast vedno nova vabi v kuhinjo.
Moj idol med kuharji je mentor Gordona Ramseya-Marco Pierre White.
Ki se je požvižgal na zvezdice in je kuhal zaradi kuhanja....
mrblack
# 04.02.2016 ob 15:05
V resnici nihče ne ve zakaj se je človek res ubil, zatorej bi bilo lepo imeti malce spoštovanja do preminulega, preden se začne pisanje kvazi-psiholoških prispevkov, katerih edini cilj je dvig branosti/kikov dokler je tema še aktualna.
atom ant
# 04.02.2016 ob 16:01
Temna plat visoke kuhinje: ubijalski stres, pritiski in depresija

Ubijalski stres, pritiski in depresija so neizogibni spremljevalci vsega "visokega".
Mediji in javnost ustavrijo in pokončajo s podobno lahkotnostjo.
Pridružil se bom patetiki in rekel: Ja, poklic kuharja visoke kuhinje je res krut poklic. Naš Ismaili nima teh težav z burekom.
slovenka333
# 04.02.2016 ob 12:04
psiha je hudič!
ZETAC
# 04.02.2016 ob 13:58
Je že lepo, če je stvar lepo dekorirana ter pripravljena iz dobrih, zdravih surovin, ampak tele zvezdice....po mojem je to ena od nepotrebnih potrošniških značk kapitalizma.
sinbad
# 04.02.2016 ob 12:59
Vse lepo in prav. lepo je videti take krožnike. Verjetno so tudi okusni. samo....
v naši okolici pravijo da je na teh krožnikov toliko kot jim da mama za probat če je dovolj slano...
GLaDOS
# 04.02.2016 ob 16:12
Stres na delovnem mestu, ki ti naj bi ti bil pisan na kožo oz je tvoj dream job...pha ja

Potem sem jaz pod megaultraneverjetnim stresom primernim za 20x samomor...

Tipu nekaj drugega ni štimalo v glavi...
zamudnik
# 04.02.2016 ob 12:26
Jest mam tud tri mišlinke, pa ne bi mel nč proti če bi vsaj eno zgubu

Potem pa na savo.
ipsilon
# 04.02.2016 ob 16:18
Stvar je obrnjena in velja za vse poklice...
Iz lastnega manka - iz tega ker se počutimo ničvredne imajo in imamo lahko izjemno močno prisilo po uspehu. Taki ljudje so ponavadi zelo ali celo izjemno uspešni, Niso pa uspešni, ker bi imeli veselje do dela, ampak ker za vsako ceno z uspehi mašijo to črno rano-brezno, ki grozi, da nas bo pokončalo.
Govorim iz lastnih izkušenj. Na srečo sem se rešil iz tega in sedaj tudi kdaj in mogoče prepogosto na easy zgubljam cajt s komentiranjem.:))

Seveda ne vsem ljudem ta manko "udari" v smeri prisile po uspehu. Lahko si pač navadna "zguba" iz katerega "ne bo nikdar nič". Čustveno pa si v zrcalni poziciji s super uspešnim človekom. (dve strani istega kovanca).

Rešitev je čustvena zrelost, potem pa delaj karkoli že. Saj je vseeno. Da si le izpolnjen pri svojem delu.
ZeK
# 04.02.2016 ob 12:49
Temna plat visoke kuhinje: ubijalski stres, pritiski in depresija

jao, spet to postavljanje kuharjev na piedestal.

stresen poklic, kot vsak drugi.
normalno razviti ljudje se na normalne načine borijo proti stresu na delovnem mestu in proti pritiskom ter depresiji.
ostali pač s puško.

ne vem v čem naj bi to bila specifika tega poklica.
zamudnik
# 04.02.2016 ob 12:25
Več kot 600 kuharjev je že izpolnilo formular na strani, rezultati pa so zaskrbljujoči - izjemno veliko se jih namreč spopada z depresijo, anksioznostjo in zlorabami najrazličnejših substanc.

Pol pa pejt jest k njim. Ta Francoz se je spravil nase, kakšnemu se bo pa odfuzlalo in ...
APZjevka
# 04.02.2016 ob 12:17
Lektorji so na dopustu?
hepimen
# 05.02.2016 ob 10:59
Stres? Ja, ampak možak ne kuha pod stresom za minimalca, tako kot polovica Slovenija, ki je - uganili ste - prav tako pod stresom.

Razlika med obema stresoma je v tem, da je prvega strah, da bo zaj*bal kak krožnik, medtem ko je druge strah, če bodo oni in njihovi otroci konec meseca sploh imeli kaj za na krožnik.
ga_moram_imet
# 04.02.2016 ob 21:50
Danes moji špageti lih niso bili najboljši.
TCF
# 04.02.2016 ob 16:38
@Zam (in podobni komentarji)
"Slabo se s slabim vrača!
Živali se ne ubija in ne je!"


Tale komentar zveni kot da hočeš reči "saj si je zaslužil umreti". In potem naj bi bili vegetarijanci in vegani kao strpni in sočutni? Takšni komentarji so neokusni.

@jfri

Tvoj pa je najbolj neokusen od vseh.
štiblc
# 04.02.2016 ob 13:27
zam in podobni mal se umirite mi vas ne obsojamo vam ni treba nas. solata je prav tako živo bitje, kdo si ti, da nas sodiš kaj lahko jemo, menda da so vegeterianci bolj strpni, po vaših obtožujočih komentarjih mi delujete zelo agresivno, če ni to ravno od pomankanja živalskih beljakovin, še Tesla ga je jedel sicer le dvakrat na leto a je priznal da ga rabi, glede na posameznikovo počutje oziroma službeno zahtevnost...
p.s. ne mi omenjat maratonov dokler ne vidim potem kolk je njihova regeneracija. moj urnik 58ur tedensko nedelja regeneracija v gradbeništvu. pa mislim da veš kolk časa malica traja, ker so povsod roki. 15 min. pa gas.
siromak
# 04.02.2016 ob 12:22
kdor kuha se tudi zakuha,........,,,,,,,,,,,,
ti-ne
# 04.02.2016 ob 14:55
Bolj so ljudje lačni, bolj je hrana show in "glamour"!
Za bruhat!
Loso
# 06.02.2016 ob 20:44
Madona...danes sem izvedel,da je naši najboljši kuharici ( za tri stotinke točke je prehitela ta drugo) prav malo mar za mišelinko. Prav tako! Zakaj pa potem twitanjw "žesui..."kaj vem kdo? Zlagan je ta svet "visoke" kulinarike.
komentatorka ena
# 04.02.2016 ob 21:02
vse za šov, tudi na račun lastnega zdravja! Za to se gre pri tem.
doba
# 04.02.2016 ob 12:27
Še en lovec se je ustrelil z lovsko puško!
Kirenenko
# 09.02.2016 ob 10:40
Najhujši ste vegiji, ki se tu javljate, da si je zaslužil, ker je bil lovec?! Živali se ubija in se jih je odkar obstaja človek in jesti meso je nekaj povsem naravnega in ključnega za razvoj človeka. Takšne kretenske izjave in splošna neumnost naroda je veliko večji problem, kot to, da je nekdo lovec.
Tone Rožle
# 05.02.2016 ob 13:44
Čujte, ka to pomeni, da je Bine Volčič v nevarnosti?...pa to...
tsinamuh0
# 04.02.2016 ob 12:41
Žal mi je tega človeka, pa kaj, če bi imel zvezdico manj, bil je kuharski car. Tako ali tako je najbrž pri tem nekaj 'kuhinje'.

Lausanne ima precej slabo karmo, tam je centrala tobačne industrije za ves svet. Če je toliko morilcev na kupu, se tudi take stvari bolj pogosto dogajajo.
nuLanuLa
# 10.02.2016 ob 18:05
Super zaključek :)))
praka11
# 08.02.2016 ob 09:43
še link

http://divini.corriere.it/2016/02/07/sup
er-chef-suicida-la-pista-della-truffa-del-vino/
praka11
# 08.02.2016 ob 09:43
kaže, da depresija ni bila razlog.
V goljufiji s prestižnimi bordojci je izgubil 1.000.000 €. Za ta denar bi se marsikdo počil.

Balaš Junior
# 05.02.2016 ob 11:45
Folk pač nekaj mora početi, da jim ni dolgcajt.

Če je komu prehudo, lahko gre v menzo kakega študentskega doma kuhat za 600 eur + potne stroške.
dmnkf
# 05.02.2016 ob 08:20
menim, da je rinalda krcivoja bar imenovan hladik ne hladnik
jfri
# 04.02.2016 ob 16:14
Tale odstavek mislim, da pove vse o "razlogu" za tako odločitev:

"..vse odkar je pri štirih letih prvič spremljal očeta in štiri brate na lov, pa je bil strasten lovec, ki je divjačino postavil v središče svojih krožnikov, pri tem pa zvesto sledil načelu spoštovanja živali - vseh delov živali. Filozofijo "od smrčka do repa".."

Človek je bil očitno pač norec in psihopat, ki seveda ni mogel končati drugače, kot vse živali, ki jih je sam pobil.
bleeeee
# 04.02.2016 ob 16:13
Živimo v svetu kjer si kul, če si najboljši. Ne vidim, zakaj bi nek Chef bil bolj pod pritiskom kot Peter Prevc, ali pa Lindsay Vonn.

Po eni strani res.

Po drugi strani, Vonn in Prevc tekmujeta za čas in razdaljo, topšefi pa za okus, kar je verjetno noro težko ocenjevat in tudi hudo subjektivno. Poleg tega sta Vonn in Prevc ocenjevana določene trenutke v tekmovalni sezoni, tile tipčki pa očitno ves čas (ne vejo, kdaj pride ocenjevalec).
predatorrr
# 04.02.2016 ob 12:53
Visoka kuhinja = dosti denarja za prazen krožnik. To je kriminal, ljudje se dobesedno igrajo s hrano, ko polovica planeta strada. S hrano se pač ne moremo iti umetnosti!
kazz
# 21.02.2016 ob 21:52
Zgleda, da vegiji zaradi neuživanja mesa postanejo zelo nestrpni in napadalni.......
svyatoslav
# 06.02.2016 ob 20:07
200-300 ojrov na kosilo? Preveč za estetsko zlaganje hrane na krožnik. Kot kaže ne obstaja finančna zgornja meja menija, kakor tudi zgornja meja neumnosti.
Ko si lahko privošči kulinarične dobrote v mišlenovih zvezdicah? Lastniki kapitala, pri nas pa še zmagovalci tranzicije - beri lopovi. Kriminalcev ne bi vštel, ker nimajo občutka za estetiko in prefinjenost.
Vsi zaposleni v realnem sektorju so pod stresom, plače vrhunskih kuharjev pa so dovolj visoke, da se po 5 letih lahko umaknejo v Provanso ali na kak grški otok in uživajo življenje.
seba goričan
# 04.02.2016 ob 11:54
to je karma...lov na divje živali, meso na sto in en način....vse se vrača
Kazalo