Ime Ritoznojčan se ponaša s kopico različnih zgodb, najbolj hudomušna pa je tista, ki pravi, da je ime nastalo zaradi znoja, ki je ob napornem delu tekel po zadnjicah vinogradnikov. Foto: BoBo
Ime Ritoznojčan se ponaša s kopico različnih zgodb, najbolj hudomušna pa je tista, ki pravi, da je ime nastalo zaradi znoja, ki je ob napornem delu tekel po zadnjicah vinogradnikov. Foto: BoBo

Tudi ta je namreč prejel status vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Za zaščito kakovosti in prepoznavnosti omenjene znamke so si vinarji v Slovenski Bistrici pričeli prizadevati leta 2012, saj za razvoj in obstoj potrebujejo dodano vrednost.

Kot je pojasnila predsednica zadružnega konzorcija Ritoznojčan Darja Bovha, so bistriški vinogradniki videli priložnost v skupni blagovni znamki, zato so oblikovali projektno skupino in se lotili projekta. Hkrati so izdelali strokovni elaborat in pravilnik za pridelavo ritoznojčana, ki je stopil v veljavo prejšnji mesec.

"S tem smo jasno opredelili kakovost vina, pridelavo grozdja in vina ter stekleničenje in označevanje vina. Na podlagi tega bomo zagotovili stalno kakovost, povečali prepoznavnost vina, geografskega porekla in z njim izražene lokalno-tradicionalne lastnosti," je dejala Bovha in dodala, da bodo s tem poskrbeli tudi za nadzor kakovosti in vzpostavili red na trgu. Hkrati z zaščito vina so ustanovili še konzorcij, v katerem je trenutno 13 največjih bistriških vinogradnikov.

Hudomušnost imena
Vinogradništvo ima v Slovenski Bistrici zelo bogato tradicijo, saj sega že v stari vek, ko so ob vznožju Pohorja živeli Iliri. Te so okoli 400 let pr. n. št. začeli izpodrivati Kelti in v ta čas sodijo prvi zapisi, da so tod gojili vinsko trto. Še danes se okoli mesta vzpenjajo griči z okoli 140 hektarji vinogradov, med vinogradi Ritoznoja pa stoji tudi cerkev Svete Marjete, ki na vinograde pazi že od leta 1542.

Ime vina izvira iz imena naselja Ritoznoj. Ime Ritoznojčan se ponaša s kopico različnih zgodb, najbolj hudomušna pa je tista, ki pravi, da je ime nastalo zaradi znoja, ki je tekel po zadnjicah vinogradnikov. Bolj verjetna je sicer razlaga, da je bil nekoč lastnik tega ozemlja, po nemško imenovanega Rittersberg, grof Ritter von Snoj.

Z Ritoznojčanom so si življenje sladili tudi na Dunaju in v Pragi.