Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 31 glasov Ocenite to novico!
Razgled s stopnišča Pelegrinija, kjer so stisnili nekaj manjših mizic, na veličastno šibeniško katedralo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
K Pelegriniju lahko zavijete tudi zgolj na prigrizke, vino ali kosilo, ki ne bo preveč izčrpalo vaše denarnice. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Res zajetna količina namaza iz jajčevcev in jogurta s popečeno domačo focaccio. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Goveji tatarec. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Črna rižota. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Paccheri s sardelami. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Gazpačo z olivnim oljem in pancetto. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Vampi iz grdobine z belo polento. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Goveja prepona s praženim krompirjem. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Goveje ličnice. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Dodaj v

V Pelegriniju, najboljši restavraciji na Hrvaškem

Seznam najboljših hrvaških restavracij 2015
16. maj 2015 ob 06:36,
zadnji poseg: 16. maj 2015 ob 08:28
Šibenik - MMC RTV SLO

Leto je naokoli in že tradicionalni izbor najboljših hrvaških restavracij po mnenju Jutarnjega lista je krepko pomešal karte - lanska zmagovalka Batelina je padla na sedmo mesto, na vrh pa se je zavihtel Pelegrini iz Šibenika. MMC ga je obiskal jeseni, ko je bil še "zgolj" drugouvrščeni.

Izbor Dobri restorani (Dobre restavracije) nosi pri naših južnih sosedih kar veliko težo in velja za precej dobro vodilo, kje dobro jesti. Hrvaška se kulinarično vzpenja, je pa zlasti na obali še vedno zelo težko ločiti zrnje od morja plev, ki jih predstavljajo lokali z ocvrtimi lignji, picami ter ribami s krompirjem in blitvo. Tudi zato se velja pred odhodom na morje posvetovati z zgoraj omenjenim vodnikom, ki vas bo usmeril v pravo smer.

Letos je 500-članska strokovna žirija - sploh prvič - za zmagovalca oklicala restavracijo Pelegrini v starem mestnem jedru Šibenika, h kateri se še vrnemo malce pozneje.


Top 20 hrvaških restavracij:


1. Pelegrini, Šibenik
2. Mala hiža, Mačkovec
3. Dubravkin put, Zagreb
4. Bevanda, Opatija
5. Plavi podrum, Volosko
6. Mano, Zagreb
7. Batelina, Medulin
8. Bistro Apetit, Zagreb
9. Mundoaka, Zagreb
10. Foša, Zadar
11. Paradigma, Split
12. Takenoko, Zagreb
13. Damir & Ornella, Novigrad
14. Johnson, Mošćenička Draga
15. Tač, Zagreb
16. Vinodol, Zagreb
17. Carpaccio, Zagreb
18. Monte, Rovinj
19. Marina, Novigrad
20. Apetit City, Zagreb


Na drugo mesto se je, kar malce presenetljivo, povzpela Mala hiža iz Mačkovca v Medžimurju, ki gradi na tradicionalni medžimurski gastronomiji (vključno z lokalnimi vini), pri tem pa jedilnik mesečno spreminja, glede na sezonske surovine. Družina Tomašić je klasike, kot so golaž, ajdova kaša, ješprenj in goska, dvignila na višjo raven, ob tem pa so cene še vedno do gosta prijazne.

Padec Bateline
Od zagrebških restavracij se je letos najbolje odrezal Dubravkin put, ki je pristal na tretjem mestu. Elitna restavracija v središču Zagreba je nov zagon dobila s prihodom Priske Thurning, ki je predtem delala kot vodja kuhinje v rovinjskem dizajn hotelu Lone, dokler se ni lani razšla s svojim soprogom Tomislavom Gretićem iz restavracije Wine Vault v neposredno sosednjem hotelu Monte Mulini. Kanadčanka švicarskega rodu se je najprej umaknila nazaj v Kanado, nato pa se vrnila na Hrvaško, a zamenjala mesto. Mimogrede, prav Gretić je bil spet z veliko prednostjo letos izbran za najboljšega hrvaškega chefa.

Kje so zmagovalci prejšnjih let? Lani vodilna Batelina, nepretenciozna družinska konoba v Banjolah pri Puli, o kateri smo na naših straneh že pisali, je močno zdrsnila na sedmo mesto. Plavi podrum v Voloskem, ki se je redno uvrščal med najboljše tri, je na četrtem mestu prehitela vzpenjajoča se Bevanda v par sto metrov oddaljeni Opatiji. Bistro Apetit, nekoč sinonim za zagrebško vrhunsko kulinariko, je letos osmi.

Zakaj v Pelegrini?
A vrnimo se k zmagovalcu. Pelegrini je ena tistih restavracij, ki znajo ohraniti ravnotežje med elitnostjo vrhunske restavracije in dostopnostjo, med kreativnostjo krožnikov in všečnostjo tudi za širše možice, med modernimi pristopi in lokalnimi, tradicionalnimi surovinami. Šibenik ima podobno težavo kot številna obalna mesta - težko je najti biser sredi picerij in gostiln s 25-stranskimi meniji, na katerih je nagneteno vse od dunajcev do škampov, od lazanj do polnjenih lignjev. In domačini vas ne bodo vedno usmerili v najboljšo, kar Pelegrini nedvomno je, ampak se včasih zdi, kot da ga običajni dalmatinski smrtniki nočejo povsem vzeti za svojega.

Naj vas to ne odvrne in kar mahnite jo naravnost mimo tistih picerij in čevapčičarn ob rivi do glavnega šibeniškega trga ob veličastni katedrali svetega Jakova iz 15. stoletja, ki je tudi pod Unescovo zaščito. Pelegrini je v srednjeveški palači istega imena, kjer so mizice razporejene malo znotraj restavracije, malo na kamnitem stopnišču, malo na intimni, romantični terasi med palačami. Nepretenciozna tabla "konoba-vinoteka Pelegrini" z izpisanim aktualnim menijem je edino, kar opozarja na ta hip najboljšo restavracijo na Hrvaškem.

Izjemna vinska karta
43 kun za sardele na šavor, 95 kun za zarebnico, 87 kun za njihove hišne testenine ... Cene so višje od kakšne konobe v notranjosti države, a nedvomno še vedno precej prijaznejše za žep od kakšne Foše v Zadru (10. mesto najboljših restavracij), opatijske Bevande (4. mesto) ali rovinjskega Monteja (18. mesto). Še dodaten plus: njihova vinska karta je res izjemna, strežno osebje pa na precej, precej višji ravni od večine slovenskega, tako da vam bodo znali svetovati tudi pri vinski izbiri glede na vaše želje. Od hrvaških vinarjev imajo vse najboljše, visoko cenijo slovenske, ponosni pa so tudi na svojo bogato sekcijo modnih oranžnih in biodinamičnih vin.

Pod krožnike se podpisuje vodja kuhinje in lastnik Pelegrinija Rudolf Štefan, ki si je znanje pridobival v michelinkah po Italiji in Španiji (pozimi še vedno obvezno preživi nekaj časa po tujih restavracijah), nato pa pridobljeno znanje in tehnike uspešno uporabi v svoji kuhinji za 700 let starimi zidovi Pelegrinija. Rezultat so stare dalmatinske, šibeniške jedi, pripravljene na sodoben način, z najboljšimi lokalnimi surovinami, vključenimi v pogosto precej italijansko navdihnjene krožnike.

Lokalno, sezonsko
Pršut je iz Drniša, pri Pelegriniju pa ga postrežejo bodisi kot hladno predjed bodisi kot eno glavnih surovin Štefanu ljube testeninske jedi, pappardelle s tartufi, ovčjim sirom in peteršiljem. Jed je bogata in nasitna (skeptikom v vednost: porcije v Pelegriniju so za ta tip restavracije presenetljivo radodarne), a bolj navduši cenejši, bolj morski krožnik, ki ga mnogi kritiki niso zaman uvrstili med sploh najboljše lanske sezone. Gre za paccherije (široke, votle testenine) s sardelami na šavor in sladko-kislo mlado čebulico, prav nič elitistična kombinacija, ujemanje okusov pa tako popolno, da zamenjamo vsako dražjo belo ribo za Pelegrinijeve sardelice.

In čeprav boste pri Pelegriniju lahko naročili tudi bolj klasični file bele ribe, pa je Štefan nedvomno privrženec bolj prvinskih, resnično morskih okusov, ki pridejo najbolj do izraza prav v njegovih sardelah na šavor z okisano zelenjavno ozimnico, školjkah s porom, prekajeno slanino in ciderjem, bakalarju s čipsom iz vampov polenovke (!) in res slastnem golažu iz vampov grdobine s polento, kjer se Štefan še najbolj približa svojemu tekmecu, morskemu puristu Davidu Skoku iz Bateline.

Od tapasov do večhodne večerje
V Pelegriniju se lahko usedete tudi zgolj samo na tapase in kozarec vrhunskega vina pod belimi senčniki z razgledom na katedralo - ni boljšega od kakšnega svežega istrskega belega vina (dalmatinskim belim se raje izogibajte), s katerim poplaknete penasti namaz iz dimljenega jajčevca in jogurta, prekajenega gofa, goveji, na grobo sesekljan tatarec ali pa ostrigo ali dve. Ob vsem tem pred vas postavijo še stekleničko vrhunskega hišnega olivnega olja in še topel, sveže dehteč domači kruh v treh različicah.

Da gre pri Pelegriniju za visoko in inovativno kuhinjo, ki pa se vseeno v dobršni meri opira na "revne" surovine, dokazuje že pozdrav iz kuhinje, ki je bil ob našem obisku kozarček ješprenja z olivno tapenado in origanovo peno.

Štefan si za osnovo vzame lokalno in sezonsko, a krožnike nadgradi in interpretira s svojimi izkušnjami iz tujine in eksotičnimi dodatki, ki pa nikjer ne "butajo" ven - ingver in čili tako ravno prav začinita hrustljavi čips vampov polenovke, volovski rep prekadi in ga "zapakira" v tempuro, vse skupaj pa postreže s svežo zelenjavo na "brunoise" in pikantno paradižnikovo salso, ki vas iz Dalmacije za en krožnik popelje bolj proti Južni Ameriki.

Govedina in pražen krompir malo drugače
Nazaj nas pripelje črna rižota, ki je pri Pelegriniju res taka, kot mora biti - kar za Dalmacijo žal ni vedno samoumevno, zlasti v bolj turističnih restavracijah ne. Slastna, gosta, črna kot noč s koščki jadranske sipice je še ena od tistih obveznih krožnikov.

Dušena govedina in pražen krompir, kombinacija, na katero še kako radi prisegamo Slovenci, je kmečka klasika širšega območja, pri Pelegriniju pa se krompir lepo spaja z žametno mesno omako, za meso pa uporabi trebušno prepono, ki je iz mesnic že povsem izginila. Goveje ličnice pa Štefan počasi, več ur duši, z izjemnim, zreduciranim mesnim fondom, malinami in zeljem pa jih postreže na kremastem pireju, s katerim pomaže krožnik.

In tudi spodaj podpisana sladična skeptičarka je morala priznati, da so pri Pelegriniju odlični tudi pri sladicah - njihova vlaška čaša, večplastna kupa panakote, mandljevega biskvita, melonine marmelade in peno olivnega olja je namreč pika na i že tako izvrstnemu obroku, ob tem pa vam za slovo prinesejo še čašo domačega proška.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
mehko koleno
# 16.05.2015 ob 11:03
DE(j)MOKRA(s)TNikoli nisem razumel ljudi, ki orgazmirajo ob porcijah pregrešno drage hrane v velikosti jedilne žlice.

Nekateri imajo rajsi KOLICINO(GOURMAND) ,drugi pa KAKOVOST.(GOURMET)
To je povsem legitimna pravica.Seveda se pa pristase KOLICINE ,ne uvrsca med poznavalce kuharstva.

Dobrovoljen epikurejec je rekel: Ta je pa tako dobra,da bi za samo en preziveti trenutek z njo ,bil pripravljen spati celo noc s psom...
REsnica
# 16.05.2015 ob 11:13
kaja sajovic v svojih člankih odlično predstavi to o čemur piše.
Žal pa je pri njej pogosto opazit res slab izbor tem ali pa ne najde bistva . Ne vem ali si sama izbira teme ali jo drugi posiljujejo z njimi.
ji pa gre priznanje za novinarko, ki odlično združuje zasebni užitek z delom. marsikdo bi šel jest v najboljše restavracije..... stavim, da je prav ona najtežje čakala, da bo leto okoli in na ponovi izbor najboljših hrvaških restavracij.... bi jo spomnil, da bo kmalu podoben izbor v palestini, novi zelandiji, siriji... če se že izogiba slovenije.

za odlično reklamo je dobila vsaj dvojni posladek ali kako buteljko za domov...
pido in ševorov
# 16.05.2015 ob 08:04
Hmmm črna rižota...

Bi jo zdaj kar za zajtrk jedel.
Flegica
# 17.05.2015 ob 08:50
Zdej če že kritiziramo bi jest vprašu zakaj recimo je potrebno uporabiti dva izraza za isto stvar v enem stavku? Bakala in polenovka je ena in ista stvar-prav tako imamo slovenci svoj izraz za "grdobino". Poleg tega me zanima kakšne kriterije ima to ocenjevanje ker mi ni jasno kako je možno da ne najbolši kuhar in najbolša restavracija različna? Glavni kuhar je nosilec kakovosti restavracije in zvezdice dobi ubistvu kuhar ne restavracija... Tako da je ta izbor kar se mene tiče malo skregan z logiko.
mangrooooo
# 16.05.2015 ob 09:43
Glede na to, da sem dolgoletni gostinec in z veliko izkušnjami, kar se raznih izborov tiče, kot kaže ni na Hrvaškem nič drugače, kot pri nas. Tisti, ki je pripravljen plačati, je višje na lestvici in obratno.
Ker je tako, bi strogo prepovedal te izbore. Sicer pa od vseh naštetih zgoraj, in bil sem skoraj v vseh, je z naskokom najboljši Johnson iz Moščeničke ter potem Damir in Ornela iz Novigrada.
Peroz
# 16.05.2015 ob 11:56
Jedi izgledajo zelo lepo:)
Pa ne navijajte za še en tak izbor za Slo, ker bosta spet Roš in JB:P Pun jih k.
kornilov
# 16.05.2015 ob 10:21
Zame bi bili vampi iz grdobine z belo polento in ena porcija ne bi bila dovolj. :)
mehko koleno
# 17.05.2015 ob 10:14
sajovick
PS2, Mehko koleno: Genoise je navaden biskvit in nikakor ni tehnika rezanja zelenjave.

1) Ce ze kdo odgovori na moje mnenje,potem si naj najprej vzame cas in ga dobro prebere.
Napisal sem :La génoise est un biscuit à pâte battue qui entre dans la composition de nombreux entremets en pâtisserie. On situe son invention vers le début du XVIIIᵉ siècle

2) Zapisal sem : izraz trebušna prepona neznan, tako v slov.,kot v hrv.strokovni literaturi
vir: Meso - poznavanje in priprava Franc Bučar,) Uporabljaj ta vir brez omejitve...
Redno dozivljam sramotno dejstvo,da nekdo,ki konca solo za mesarja ,popolnoma ignorira slovensko strokovno besedisce iz tega podrocja.

3)Postenjak,ko nekaj napise,za tem tudi stoji in svoje trditve argumentira s svetovno strokovno literaturo( in ne,kaj je ona rekla-kazala v neki reviji)

4)Pri nas ni nikogar,ki bi se lahko oznacil.kot ugleden strokovnjak s podrocja gastronomije,kulinarike itd....Ce bi bil ,potem bi o njem ze kaj slisal na mednarodni sceni
Prav nasprotno ,pa sem veliko slisal o nekaterih nasih vrhunskih sportnikih,ki se na svetovni sceni primerjajo z najboljsimi.Nihce jim ne odreka svetovnega ugleda,pa ceprav prihajajo iz majckene drzave!!!!!

5) Vsaka stroka ima svoje metode dela in strokovno besedisce.Kdor to zavraca, naj
se ukvarja z lazjimi zadevami.

6) V civiliziranem svetu se uporabljata 2 izraza v izvirnem pomenu :
--GOURMAND (POUDAREK NA KOLICINI ZAUZITE HRANE)
--GOURMET (POUDAREK NA KAKOVOSTi ZAUZITE HRANE)
Smo edini na svetu,ki se v svoji ignoranci ponosno opredeljujemo kot gourmand...

7)Mi imamo velik problem in sicer,da smo prepricani o tem,da za resen pogovor ni potrebno neko osnovno znanje in obvladanje knjiznega jezika in vcasih tudi vsaj enega tujega jezika.
Ker je to tako,se pri nas vedno vse suce samo okoli tega ,ali je "NAS" ALI "VAS"(ZA ,PROTI)

8) Ne znati,ni sramotno,ne hoteti se nauciti,je neopravicljivo
Odloci se ze vendar...
bralecx
# 16.05.2015 ob 23:25
Uros bo precej ponosno povedal, da je kuhar. Je pa to manj pomembno, in sem upal, da boste razumeli, da to ni bistvo mojega ugovora.

Glede mesa: V obeh primerih je to flam po slovensko, spet po SSKJ. Trebusna prepona se uporablja v medicini in ne v kulinariki. Zakaj pa ne pisete o stegnenici namesto o kraci? To so osnove slovenscine in kulinarike.

Bistvo moje kritike pa je, da bi morali, glede na medij v katerem objavljate, citirani biti vi! Tako pa se objavijo pavsalni teksi, za katere se vidi, da so bili napisani na hitro, brez primerjav, alternativ , konsistentnih opisov in konteksta. Pisete vendar za glavni nacionalni medij!

RTV si ne dovoli, da bi glasbeno kritiko pisal glasbeni analfabet, kulinaricno pa lahko kdorkoli, ki gre na vecerjo. In to se vidi v tekstih.

In ja, se strinjam, ce bi Mencigerjeve tekste dali na MMC, bi bil to napredek.
bralecx
# 16.05.2015 ob 22:29
@sajovick

Ker vam ocitno ne gre, z veseljem pomagam: kos mesa o katerem govorite je po slovesko flam (po SSKJ , in po mesarsko) in po anglesko flank steak.

Ce citirate druge avtorje, bi pricakoval, da je to kaj boljsega kot Nedelo. Uros Mencinger je pac dober kuhar, ni pa novinar, za kar se sami razglasate. Njegove recenzije so objektivne, ne pa zelo dobre, ali berljive, saj mu manjka kar nekaj novinarske kilometrine.

In ravno tu je moja kritika. Kuhati ni enostavno, a pisati objektivno in pregledno o gastronomiji tudi ne, in ravno vsak ki pise o zabavi, filmu ne more objektivno pisati tudi o gastronomiji, se posebej ne na nacionalnem mediju.

Vasi gastronomski prispevki(ne le ta na katerega se nanasa ta komentar, ceprav tudi v tem ni flam edini strel v prazno) so polni napak in pavsalizmov, ki so morda sprejemljivi za trac medij, ne pa za nacinalni medij. Zal.

Gastronomija je pac rubrika, ki je v svetu brana tako kot sport in kot taka vzeta resno. Pri nas se ne. Od MMC pricakujem vec.
bralecx
# 16.05.2015 ob 20:26
Ocitno kritike clanka niso dovoljene.

Bom poskusil znova: Kaja Sajovic je ocitno strokovnjakinja za vse, a zal za gastronomijo ni: 'trebusna prepona' je nov izum, ki jo v kulinariki ne poznamo. Pac nekdo ne more biti strokovnjak za zabavo, film in za zraven se malo pisati o hrani, se posebej ce vmes se malo prepisuje (povzema) tuje clanke. To res ni MMC nivo!
barezi
# 16.05.2015 ob 11:37
Sem že jedel na Hrvaškem pa imamo v Sloveniji veliko boljšo hrano sploh pa vina.
mehko koleno
# 16.05.2015 ob 10:27
Kajje Sajovic

"zapakira" v tempuro, vse skupaj pa postreže s svežo zelenjavo na "grenoise" in pikantno paradižnikovo salso, ki vas iz Dalmacije za en krožnik popelje bolj proti Južni Ameriki.

Ocitno se je odlocila,da se ne bo otresla svojega neznanja na podrocju kuharstva.

Zadnja cvetka na njenem klinaricnem polju je : na "grenoise"
Pravilno =
GENOISE
Cuisine
La génoise est un biscuit à pâte battue qui entre dans la composition de nombreux entremets en pâtisserie. On situe son invention vers le début du XVIIIᵉ siècle

P.S. : izraz trebušno prepona neznan tako v slov.,kot v hrv.strokovni literaturi
vir:Meso - poznavanje in priprava Franc Bučar,
darko56
# 17.05.2015 ob 17:42
pravzaprav bi podobni prispevki morali biti v rubriki umetnost. kar vrhunska gastronomija je. tu ne gre za to, da se do mrtvega nažreš, temveč za simfonijo okusov...
Valuk_
# 17.05.2015 ob 00:01
Ne vem kaj se eni pač sploh mučite,

hodite še naprej k Jurmanu, da si potem lahko še za domov zavijete kos dunajca, da ga mate za večerjo.
nuLanuLa
# 16.05.2015 ob 23:50
1. stvari mora biti zelo malo na krožniku, da se jih ne najemo. Če nam bi ne vem kakšno specialiteteo naložili v kilogramskih porcijah, bi se je prenažrli in ne bi bila tako dobra.

2. Bistvena je sladica. Če je ta dobra, lahko oprostiš marsikateri kiks.

Pršut pa je najbrž ene 5x dražji, kot če ti istega narežejo v Mekatorju.

Bi pa takoj poskusil vse, kar je na slikcah :)
nimaveze2088
# 16.05.2015 ob 21:54
http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebušna_p
repona... tako da ne delaj se pametnega
DE(j)MOKRA(s)T
# 16.05.2015 ob 10:48
Nikoli nisem razumel ljudi, ki orgazmirajo ob porcijah pregrešno drage hrane v velikosti jedilne žlice.
sajovick
# 16.05.2015 ob 22:49
@bralecx: Ne, Uroš Mencinger pač ni kuhar, ampak kulinarični recenzent. To je njegova poglavitna zadolžitev.

Drugič, kos mesa, o katerem pišem, ni flam (oz. flank steak), ampak hanger steak. Kar je nekaj drugega. Zanimivo, da je tudi precej sposoben in izšolan natakar mi to razložil kot - prepona.

Tretjič, pri nas so 3 večji kulinarični kritiki - Sršen, Napotnik in Mencinger (rangiranje prepustim subjektivni presoji). Mislim, da imam toliko spoštovanja do vseh treh, da jih lahko citiram kot kredibilen vir, če je treba.

lp ks
Lipoglav
# 16.05.2015 ob 09:48
Juhu leto je naokoli in že tradicionalni izbor najboljših hrvaških restavracij!
Untamle
# 16.05.2015 ob 15:18
... je pa zlasti na obali še vedno zelo težko ločiti zrnje od morja plev, ki jih predstavljajo lokali z ocvrtimi lignji, picami ter ribami s krompirjem in blitvo. Tudi zato se velja pred odhodom na morje posvetovati z zgoraj omenjenim vodnikom, ki vas bo usmeril v pravo smer.

No, Kaja, to je še vedno domet 98% nas - predvsem cenovno.
lahk
# 16.05.2015 ob 09:37
Joj, to na slikah pa ne zgleda najbolje. To so drage restavracije s tako hrano in tako majhnimi porcijami, da moraš, ko prideš lačen domov namazati pašteto na kruh :) Enostavna kuhinja je najboljša.
sajovick
# 16.05.2015 ob 23:42
@bralecx: Zanimivo, da kot kuhar potem Mencinger ne loči med flamom, kar trdite vi, in trebušno prepono. Vsaj od kuharja bi pričakovala, da obvlada izrazoslovje bolj kot novinar celo.

In drugič, moram vas razočarati, glasbene rencenzije na MMC ne pišej(m)o glasbeni recenzenti. Za specializirane glasbene tekste se morate obrniti drugam, če boste tako pikolovski kot pri kulinaričnih.

Tretjič - sem že bila citirana v konkurenčnih (?) kulinaričnih tekstih, hvala.
sajovick
# 16.05.2015 ob 21:31
@bralecx in mehko koleno:

Tole je kopirano naravnost iz recenzije Pelegrinija Uroša Mencingerja iz Nedela, ki je vseeno kar uveljavljen kulinarični kritik:

"Ob praženem krompirju so stari ribiči, kadar je morje divjalo, žvečili goveje kose, ki so bili najcenejši, zdaj pa trebušno prepono za počasno kuhanje zaman iščemo pri mesarju. In žilav volovski rep so že stari mehčali z dimom, le da je v Pelegriniju zdaj še v tempuri s solatno salso iz sveže zelenjave."

PS - v angleščini se reče diaphragm, če pa imata vidva boljši slovenski izraz, pa na plano z njim.

PS2, Mehko koleno: Genoise je navaden biskvit in nikakor ni tehnika rezanja zelenjave.
la fama
# 17.05.2015 ob 00:51
Bralecx
tecen si tako da mi je kar trebusno prepono "zategnilo". Take it easy, no. Kot da je MMC najprestiznejsi kuharski portal, pa se tam bi ti nekaj slo v nos.
Kaja z velikim zanimanjem sem prebral tvoj clanek. Pohvale vredno.
Belfast boy
# 16.05.2015 ob 11:14
Z družino raje hodimo na morje na Karibe kot k južnim sosedom ki so vre prej kot gostoljubni..
Kazalo