Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 27 glasov Ocenite to novico!
Kalifornijska vina, uporabljena na pariški degustaciji leta 1976. Foto: AP
Parižani so po degustaciji postali pozorna na ameriška vina. Foto: AP
Zmagovalna stekelnica chardonnayja iz kalifornijske kleti Chateau Montalena. Foto: AP
Alan Rickman kot Steven Spurrier v filmu Bottle Shock. Foto: AP
Hrvaški izseljenec Mike Grgich, legenda med vinarji, ki je sčaral zmagovalni chardonnay. Foto: AP
Ameriški vinar Bo Barrett med hrastovimi sodi v kleti posestva Chateau Montelena v kalifornijski Calistogi. Vinarji iz Nape so zasloveli prav zaradi pariške degustacije. Foto: AP
V filmu Bottle Shock so se pariške vinske degustacije lotili na humoren način. Foto: AP

Dodaj v

Vinska degustacija, ki je šokirala svet

Ob filmu Bottle Shock
1. september 2016 ob 11:55
Pariz - MMC RTV SLO

"Pariška sodba" se je tudi imenovala znamenita slepa degustacija vin v Parizu, ki zgovorno ponazarja vso dramatičnost dogodka, ki je zamajal vinski svet in vse ustaljene predstave v njem.

Na degustaciji tistega majskega dne leta 1976 so namreč vina novega sveta prvič premagala francosko klasiko. Kalifornijska vina so porazila bordojce in popolnoma premešale karte v industriji.

Degustacijo je pred skoraj natančno 40 leti, 24. maja 1976, organiziral Steven Spurrier, britanski trgovec z vini, ki danes velja za eno največjih avtoritet in ocenjevalcev na svetu vina ter idejni oče referenčnega Decanterjevega ocenjevanja - Slovence je nedavno navdušil predvsem, ko je vino Marjana Simčiča uvrstil med pet najboljših na svetu! Gre za desertno vino Leonardo, letnik 2009.


Vinski dvoboj na RTV SLO


Film Vinski dvoboj (Bottle Shock, 2008), posnet po sloviti pariški degustaciji, si lahko ogledate v soboto ob 20.05 na prvem programu TV Slovenija. Vinsko avtoriteto, ocenjevalca Stevena Spurrierja, igra nedavno preminuli britanski igralec Alan Rickman.


A nazaj k Parizu. Skratka, Spurrier, takrat še mladič v poslu, ki je v Parizu kupil prodajalnico z vini Caves de la Madeleine, nato pa ji pridružil še L'Académie du Vin, prvo francosko zasebno
vinsko šolo, se je s svojo ameriško poslovno partnerko Patricio Gallagher odločil, da v čast ameriške dvestoletnice (pa tudi zaradi upadanja prodaje) priredi posebno degustacijo ameriških vin, saj sta hotela pritegniti pozornost na odlična nova kalifornijska vina in dokazati, da lahko kljub precej nižji ceni parirajo čislanim francoskim.

Bela in rdeča degustacija
V ocenjevalni komisiji je sedelo kar nekaj veljakov iz francoske vinske in kulinarične elite, ki so vrteli kozarce, okušali in pljuvali 20 vzorcev kalifornijskih in francoskih vin. Med 11 ocenjevalci sta bila tudi Spurrier in Gallagherjeva, a je bilo dogovorjeno, da se v končnem seštevku upoštevajo zgolj ocene francoskih strokovnjakov. Ker je šlo za t. i. slepo degustacijo, so vzorce najprej ocenili, šele potem pa videli etikete.


V Sloveniji prvič festival, kjer boste lahko prvič poskusili bordojce


17. oktobra se Ljubljani obeta Top Vino, prvi vinski festival pri nas, na katerem bo mogoče poskusiti tako prestižne bordojce kot tudi vina novega sveta. Goste iz tujine zvenečih imen je privabil Gašper Čarman, prvi sommelier Slovenije in lastnik eVina, ob bok pa se jim bo postavilo tudi 30 vrhunskih slovenskih vinarjev.


V prvi degustaciji so se pomerila rdeča vina - kalifornijski cabernet sauvignoni proti bordojcem. V drugi pa bela - kalifornijski chardonnayji proti burgundcem. Prav v vsaki od kategorij se je kalifornijsko vino odrezalo bolje, pa čeprav so francoske barve zastopali taki ultra dragi in sloviti težkokategorniki, kot sta denimo Château Mouton-Rothschild (1970) in Château Haut-Brion (1970). A naziv najboljših sta odnesla chardonnay Chateau Montelena (1973) in cabernet sauvignon iz vinske kleti Stag's Leap (1973).

Vinska stroka je bila nad rezultati, milo rečeno, osupla. Še Spurrier, ki je v svoji vinoteki prodajal le francoska vina, ni verjel, da imajo kalifornijska vina dejansko možnost zmage. Francija je le veljala (in po mnogih merilih še vedno velja) za nesporno zastavonošo vrhunskih vin in se ni bila pripravljena nazivu kar tako odreči. Francoska vinska industrija je bila tako po degustaciji razjarjena do te mere, da je zmagovalnim ameriškim vinarjem pošiljala pisma pritožb, Spurrierju pa za kazen za škodo, ki jo je njegov dogodek domnevno zadal podobi francoske superiornosti, za leto dni prepovedala udeležbo na prestižnih francoskih degustacijah.

Od novinarjev prišel le eden
Organizatorji so na dogodek povabili številne novinarje, a je prišel le en: George M. Taber, mladi dopisnik revije Time, ki je hodil na Spurrierova predavanja in ki tisti dan ni našel ničesar boljšega, o čemer bi pisal. Francoski mediji so degustacijo gladko prezrli, ko pa so ji po polnih treh mesecih (!) v Figaroju le namenili nekaj prostora, so rezultate označili za "smešne". Je pa dogodek postal znan (da ne rečem razvpit) po zaslugi Taberjevega članka, in kot je nedavno zapisal Washington Post, do danes je kalifornijska vinska industrija lahko hvaležna, da je bil 24. maj 1976 v Parizu "dan kislih kumaric".

Čeprav je bila Taberjeva zgodba potisnjena globoko v drobovje junijske izdaje Tima, je v ZDA pritegnila veliko pozornosti, prodaja zmagovalnih vin je po trgovinah po vsej Ameriki čez noč poskočila, tudi stara celina pa je postala pozorna na potencial tekmecev prek luže. Danes ima steklenica Stagovega zmagovalnega caberneta sauvignona iz Napa Valleyja ceno okoli 3.500 evrov.

"Predtem novi svet kot vinski pridelovalec v glavah občinstva preprosto ni obstajal," se spominja Spurrier. Ni naključje, da so se le nekaj let po degustaciji Francozi (ko so se nehali kujati) povezali z Američani v eni od uspešnejših vinskih zgodb, vinariji Opus One, ki združuje bordojski Château Mouton-Rothschild in kalifornijsko vinsko klet Roberta Mondavija.

Hrvat dosanjal ameriški sen
In še zanimivost: enolog pri Montaleni, ki je prispevala zmagovalni chardonnay, je bil takrat hrvaški izseljenec Mike Grgich, danes pri 93 letih ena največjih vinskih osebnosti, ki je prav zaradi uspeha pariške degustacije lahko šel leta 1977 na svoje in v Napi ustanovil Grgich Estates (več o Miku Grgichu v našem lanskem članku), vinarijo, ki med drugim zalaga tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo. Poosebljene ameriške sanje, skratka. Ob tem ima rojeni Dalmatinec svoje posestvo tudi na Pelješcu. In tudi za Stag's Leapom stoji vzhodnjak - danes 88-letni sin poljskih imigrantov Warren Winiarski.

Dogodek ni pomemben samo zaradi posledic, ki jih je imel na vinski svet, ampak gre za eno tistih klasičnih zgodb zmage Davida nad Goljatom, malega posameznika nad veliko mašinerijo. Ni čudnega, da je slepa degustacija navdihnila tudi Hollywood, ki je po njej leta 2008 posnel film Vinski dvoboj (Bottle Shock), pripravlja pa se še drugi film na isto temo, Pariška sodba, ki bo posnet po Taberjevi knjigi z enakim naslovom.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
DrekNaPalci
# 01.09.2016 ob 16:39
@ginza: Ne vem kje si ti lahko prebral kakšne argumente. Napisal sem samo, da je film slab v povsem verističnem smislu, ker ga je avtorica navedla kot primer filma, ki ga ja navdahnil ta degustacijski dogodek. To sem tudi argumentiral z naslednjimi dejstvi: Film se ne drži niti osnovne zgodbe te degustacije, niti ne prikaže glavnih protagonistov tega dogodka. Notri je tudi kup traparij, ki ljudi, ki jih zanima čisto tehnična izdelava vina in problemi s transportom, zagotovo zmotijo (izraz bottle shock dejansko pomeni steklenico v kateri se je vino zaradi transporta uničilo, v filmu je pa ta izraz uporabljen čisto drugače, oziroma v povsem drugačnem kontekstu. Vino Chardonnay, ki na koncu zmaga, naj bi ob polnjenju v steklenice spremenilo barvo in to v filmu prikažejo kot hudo težavo, ki jih bo stala sodelovanja, saj bodo sodniki to ocenili kot napako v vinu, lastnik se pa odloči, ker je seveda perfekcionist, da bo celotno letino odpeljal kar na odpad. Na srečo nekdo pravočasno ugotovi, da morda vino le še ni za v smeti in tako reši srečen konec filmu. Ob temu, da se film izogne omembi Grgicha in da zasluge pripiše enologu, ki takrat sploh še ni delal v Montaleni, se film tudi elegantno izogne omembi dejstvu, da je na tem ocenjevanju v kategoriji rdečih vin zmagala kultna vinarna Stag's Leap, ki je še dandanes v ameriki sinonim za Cabernet Sauvignon. Ostale bučke so mogoče manj pomembne, uglavnem film ni dober prikaz tega dogodka in je boljše prebrat kakšen članek o dejanskih dogodkih.

Zakaj se sploh osredotočam na verizem, saj si pravilno ugotovil, da to za film nima veze. Odgovor je preprost: pod člankom o tem dogodku sem želel samo opozoriti na te pomanjkljivosti, če bi si kdo želel ta film ogledati iz dokumentarističnih razlogov.

Film je pa drugače čisto simpatičen, povsem razumljiv in gledljiv, seveda pa je scenarij precej slab in poln lukenj. Vse težave se rešujejo po principu 'deus ex machina', torej, ko se nekje pokaže težava, se takoj v naslednjem prizoru prikaže rešitev, ki je bolj ali manj privlečena za lase. Liki so tudi zelo kartonasti in romantična zgodba je najmanj posiljena, da ne bom rekel še kaj hujšega. Ni ravno nek film, ki bi se ga splačalo tako žolčno zagovarjati, trapasta romantična drama, ki ne deluje ntii kot predstavitev nekega dogodka, še manj pa kot film. ¸Je pa v filmu simpatična fotografija (američani bi rekli, da je 'easy on the eyes'), pa tudi filmov o vinu se primanjkuje, tud če so švoh. Pa brez zamere, če sem ti stopil na kakšen žulj, ni pač filmska kritika za vse.
ginza
# 01.09.2016 ob 13:00
@DrekNaPalci

Tvoji argumenti, zakaj je film slab, so zelo slabi. To, da je resnična zgodba prirejena, nima veze s kvaliteto filma. Film je medij, ki ima določena pravila, ki jih je treba upoštevati, da je film zanimiv in gledljiv. Kar pomeni, da si je potrebnu tudi kaj izmisliti. Je zelo dober film z dobro oblikovano dramsko strukturo. BTW, nobenega igranega filma ni za jemati resno, zato se mu reče film, ne zgodovinski učbenik.
keka77
# 01.09.2016 ob 12:52
Se ni za bat da ne bodo Americani vec kupovali evropskih vin.. Prestiž je prestiž, kot pri avtomobilih od Porscha, Ferrarija do Aston Martina. Americani jih ravno tako z veseljem kupujejo, enako bo z vini..
DrekNaPalci
# 01.09.2016 ob 12:04
Bottle Shock je drugače precej slab film, ki zgodbo močno priredi in ji primeša kup drugih urbanih legend. Zamenja tudi protagonisti med drugim zato, ker veliko ljudi ni dalo dovoljenja za uporabo njihovih imen. Drugače pa simpatična romantična drama, ki pa je ne velja jemati resno.
Ples
# 01.09.2016 ob 16:40
Mnenja o filmu so seveda različna, meni je bil všeč, predvsem zaradi vzdušja, ki ga ustvari. In seveda zaradi Alana Rickmana.
seven7
# 02.09.2016 ob 23:13
Ni ga čez Dobrovoljčka.
bilzerian
# 02.09.2016 ob 09:05
MIke Grgič ni hrvaški izseljenec kar tako.
Je ustaš, ki je pobegnil v ameriko.
Tudi na etiketah na njegovih vinih je še vedno ustaški grb.
Banban
# 02.09.2016 ob 06:30
DNP, ok, you made your point. Ne bom ga dolcuknil.
karton
# 02.09.2016 ob 09:42
Če se ne motim bila ob obletnici zopet slepa degustacija....glej ga zlomka zopet zmagala Kalifornijska vina.
Katja popravi me če se motim
sistemc.
# 02.09.2016 ob 01:10
He, he ob podobnih člankih se vedno spomnim na kratko zgodbo Roalda Dahla:

http://youtu.be/LqJOkkzqFwY
sejnik
# 01.09.2016 ob 23:51
Kaj je vinarija?
veza
# 01.09.2016 ob 16:08
ginza
# 01.09.2016 ob 13:00

@DrekNaPalci

Tvoji argumenti, zakaj je film slab, so zelo slabi. To, da je resnična zgodba prirejena, nima veze s kvaliteto filma.


lahko res, a če se držiš osnovne resnice- zmaga Ameriških vin, bi lahko dodal tudi tiste, ki so dejansko imeli zasluge, pri vinu je itak vse relativno...
keka77
# 02.09.2016 ob 14:52
Bilzerian BMK kdo je kaj bil, tu. Je govora o vinih.. A se lahko drzite teme?
Kazalo