Gredice okoli srednjeveškega gradu. Foto: Essbare Stadt Andernach
Gredice okoli srednjeveškega gradu. Foto: Essbare Stadt Andernach
Andernach je z užitnim mestom zadel v polno. Foto: Essbare Stadt Andernach

Naj si bodo to jagode, solata ali ohrovt, mestne oblasti ljudem ne samo pustijo, ampak jih celo spodbujajo k sajenju sadja, zelenjave in zelišč, katere lahko nato vsi obirajo. Posledično so javni parki in zelenice postali vrtovi za vse meščane, okoli hiš pa so nasadili mini vrtičke in vinske trte. Nekje ljubljanskim vrtičkarjem verjetno zdaj poka srce.

Koncept urbanih vrtičkarjev sicer ni edinstven za Andernach - vrtovi na na videz nemogočih lokacijah vznikajo v urbanih džunglah od New Yorka do Kjota že nekaj časa, a nobeno mesto pa tega ni razvilo do mere, kot jo je nemško "Užitno mesto" (Essbare Stadt), ustanovljeno leta 2010. Andernach zdaj prav zaradi svojih zelenih "uličic" korenja in plavic privablja turiste, meščane pa povezuje v tesno stkano skupnost, ki družno premleva zamisli, okopava gredice in obira pridelek.

Vse skupaj spremlja tudi kampanja, ki prebivalce poučuje, kako jesti zdravo in kako velik pomen ima lokalna hrana. Za projektom stojita "vrtna inženirka" Heike Boomgaarden in mestni ekolog Lutz Kosack, celotno območje pokriva 8.000 kvadratnih metrov, okoli mesta pa na še 13 dodatnih hektarih mestne zemlje pridelujejo vrsto pridelkov ter redijo prašiče, ovce, krave in piščance. Za te površine pomaga skrbeti 20 nezaposlenih ljudi.

400 sort paradižnika
Pridelovanje sadja in zelenjave je znatno težje, kot da bi preprosto nasadili cvetje, a kot poroča Telegraph, v Andernachu koncept deluje, ker si toliko ljudi želi sodelovati in si želi, da bi "Užitno mesto" živelo. Gre tudi za živo mesto, v katerem se prebivalcem ter idejnima vodjema projekta nenehno rojevajo nove in nove ideje in pobude. Z okoliškimi šolami sodelujejo v projektu Velika čebela, s katerim jih spodbujajo k vzgoji z nektarjem bogatih rastlin, postavljajo čebelnjake ter jih povezujejo s čebelarji, s katerimi nato delajo med in vosek.

Boomgaardenova je želela tudi razširiti splošno znanje o rastlinah, zato so eno leto nasadili 400 sort paradižnika, da bi pokazali vso biodiverziteto zelenjave. Ljudje ob okušanju različnih sort sami ugotovijo, kako velike razlike so dejansko med njimi - od barve do okusa. Spet drugo leto so prišle na vrsto stročnice, tretje pa jagode.

Samo mesto Andernach, ki danes šteje 30.000 prebivalcev, sega že v čase Rimljanov, iz srednjega veka pa mu je ostal grad z izsušenim jarkom, ki so ga v zadnjih štirih letih oživili z najrazličnejšimi vrstami zelenjave.