Marjan Batagelj odnos med javnim in zasebnim v turizmu pogosto primerja s cesto. Zasebni turistični delavec se po njej pelje v avtomobilu, javni počasi zadaj s kolesom. Za nameček ni povsem jasno niti to, ali peljeta v isto smer. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Marjan Batagelj odnos med javnim in zasebnim v turizmu pogosto primerja s cesto. Zasebni turistični delavec se po njej pelje v avtomobilu, javni počasi zadaj s kolesom. Za nameček ni povsem jasno niti to, ali peljeta v isto smer. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Mi se bojimo v Sloveniji povedati, da je neki izlet vreden petsto evrov. Takoj rečejo – a si ti nor?! Kaj pa mu boste dali za petsto evrov? In jaz pravim doživetje. Personificirano in postreženo na pladnju. In to danes iščejo ti bogati gostje, za katere mislimo, da so bogati samo v sobi za tisoč evrov. Dejansko pa so bogati zato, ker hočejo imeti najbogatejšo izkušnjo.

Marjan Batagelj
"Na začetku so mi očitali, kako pa boš ti v turizmu, saj o turizmu nič ne veš … Veste, jaz zelo otroško in naivno gledam na to. In sem jim rekel - jaz se bom v turizmu vedel tako, kot si želim, da z mano ravnajo, ko sem gost. In gostu moramo pokazati, da je zaželen. Na turista je treba gledati z očmi gosta, to je vsa skrivnost. Mi pa se včasih obnašamo, kot da so turisti nujno zlo. In ne vemo, kaj bi na cesti delali, ko nas vprašajo, kje je lekarna," pravi Marjan Batagelj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Milijonti obiskovalec v jami nam je dal sporočilo, v katero smer naj se od tu naprej obračamo. Ali v še bolj doživet in interpretativen način dela z gosti ali zgolj v številke. Številke sem pa vedno sovražil. Bistveno je, kako čim bolj kakovostno napolniti uro in pol obiska v jami, kako jo pri tem doživljaš, kaj od tega odneseš in kaj sporočaš okolici, ko se vrneš. Od tu naprej bomo razvijali produkte, ki ne bodo množični. Produkte za zaključene družbe, za največ petnajst do dvajset ljudi.

Človeška ribica
"Zelo so ješči, tako da si sploh predstavljamo, če so tudi v naravi tako požrešni. Te ribice, čeprav imajo tako ljubkovalno ime, so v resnici zelo napadalne živalce. Prav plenilske. Ko jih vidiš, kako se preganjajo po akvariju - ta igra je boj za preživetje." Foto: BoBo

Marjan Batagelj – geograf in etnolog je v turizem prišel iz nekega čisto drugega filma. Človek, ki si je s prodajo vodnih sesalnikov in usmeritvijo v gradnjo nepremičnin ustvaril dovolj kapitala, da je kupil podjetje, zdaj upravlja Postojnsko jamo. Turistično Slovenijo si predstavlja kot edino državo na svetu z dvema nadstropjema, pri čemer so v spodnjem podzemna nebesa z enajst tisoč jamami.

Tako v življenju kot tudi v turizmu zagovarja športno logiko – lahko si drugi, a drugega nikoli ne zapišejo v anale. Velja za perfekcionista, ki želi imeti stvari pod nadzorom in vse v zvezi z jamo jemlje zelo osebno.

Za pogovor smo ga ujeli pred začetkom Živih jaslic, spektakla, ki se v Postojnski jami dogaja že trideset let. Letos so v jami dočakali 37-milijonto obiskovalko in prvič po razpadu Jugoslavije so imeli spet več kot milijon obiskovalcev. Pred nekaj meseci je bil odprt novi Hotel Jama, kot ena izmed letošnjih največjih naložb na področju turizma. Za povrh pa se je letos izleglo še dvaindvajset zmajevih mladičkov. Trenutno so veliki okoli štiri centimetre, zelo živahni in zelo lačni.

"Zelo so ješči, tako da si sploh predstavljamo, ali so tudi v naravi tako požrešni. Te ribice, čeprav imajo tako ljubkovalno ime, so v resnici zelo napadalne živalce. Prav plenilske. Ko jih vidiš, kako se preganjajo po akvariju – ta igra je boj za preživetje.«

Postojnska jama je pod Batageljevim vodstvom doživela turistično renesanso in odmik od starega načina turizma. Batagelj je mnenja, da so ljudje iz turistične panoge na odločevalskih položajih pogosto neinovativni, kot da bi sami sebe kastrirali. In da je pogosto učinkoviteje, če vodja prihaja s čisto drugih področij. Kako torej človek, ki je v turizmu komaj šesto leto, razume delovanje te občutljive industrije?

"Na začetku so mi očitali, kako pa boš ti v turizmu, saj o turizmu nič ne veš ... Veste, jaz zelo otroško in naivno gledam na to. In sem jim rekel – jaz se bom v turizmu vedel tako, kot si želim, da z mano ravnajo, ko sem gost. In gostu moramo pokazati, da je zaželen. Na turista je treba gledati z očmi gosta, to je vsa skrivnost. Mi pa se včasih obnašamo, kot da so turisti nujno zlo. In ne vemo, kaj bi na cesti delali, ko nas vprašajo, kje je lekarna".

Neprestane spremembe so edina stalnica v sodobnem turizmu. Prilagajanje jutrišnjemu gostu je stvar raziskav in razvoja. Prej ko bomo prepoznali njegovo potrebo, prej ga bomo zadeli tudi pri trženju. Danes turizem prihodnosti oblikujeta spretna komunikacija prek digitalnih orodij in nova generacija popotnikov, ki ceni hitrost, učinkovitost in racionalnost medmrežne izbire. In tega gosta javni zavodi ne dohitevajo dovolj dobro. Problem pa sta tudi pretirana spletna virtualizacija, razgaljenost turističnih znamenitosti. Tu je Postojnska jama – kot ena redkih na svetu – izrekla odločni NE Googlu, ko je ta hotel snemati jamo za aplikacijo Google Cave.

"Mi vedno pravimo, da mora jama vedno biti pod tančico. Da si jo želiš videti. Ne pa, da mi gostu jamo v celoti virtualno ponudimo. S tem ga oropamo senzibilnosti. Jamo pa moraš doživeti z vsemi čutili. Ko smo videli, kaj je Google posnel v drugih jamah – iz njihovih posnetkov se sploh ne prepozna značaja jame. Zelo vulgarno narejeno. Tu se ne morem pomiriti, kako nalahko vzamejo to virtualno tehnlogijo, ne da bi pomislili na kakšne posledice in negativne učinke."

V prihodnosti bodo v Postojnski jami razvijali butične produkte, sebe pa vidijo v vlogi agencije na relaciji Plitvička jezera—Postojnska jama—Benetke. Marjan Batagelj je v podkastu FuTuristi spregovoril tudi o pred kratkem odkriti sobi za prisluškovanje – o vrnitvi dragocenega jedilnega pribora, zaradi katerega so v prejšnjem režimu skoraj letele glave – in o neuspeli filmski karieri v filmu Winnetou.

Pa tudi o tem, kako povprečnost ubija turizem.

"Če si strasten, ne moreš biti mlačen. Povprečje je kot navada. Ta ubija ustvarjalnost in življenje v meni. Ko vidiš, da si nekje v sredini, je čas, da izstopiš in greš drugam."

Turizem ni samo način življenja. Je tudi stanje našega duha. Kdo so ljudje, ki oblikujejo nove turistične trende? Katere zgodbe vas odpeljejo na pot – in kaj vse nas dela turiste? Na vse to in še več bomo iskali odgovore v novem podkastu, v katerem bomo razpravljali o dobrih in slabih praksah iz sveta turizma. Turizem osebno.

Marjana Grčman se v prvi epizodi podkasta pogovarja z Marjanom Batageljem, prvim človekom Postojnske jame.

Mi se bojimo v Sloveniji povedati, da je neki izlet vreden petsto evrov. Takoj rečejo – a si ti nor?! Kaj pa mu boste dali za petsto evrov? In jaz pravim doživetje. Personificirano in postreženo na pladnju. In to danes iščejo ti bogati gostje, za katere mislimo, da so bogati samo v sobi za tisoč evrov. Dejansko pa so bogati zato, ker hočejo imeti najbogatejšo izkušnjo.

Milijonti obiskovalec v jami nam je dal sporočilo, v katero smer naj se od tu naprej obračamo. Ali v še bolj doživet in interpretativen način dela z gosti ali zgolj v številke. Številke sem pa vedno sovražil. Bistveno je, kako čim bolj kakovostno napolniti uro in pol obiska v jami, kako jo pri tem doživljaš, kaj od tega odneseš in kaj sporočaš okolici, ko se vrneš. Od tu naprej bomo razvijali produkte, ki ne bodo množični. Produkte za zaključene družbe, za največ petnajst do dvajset ljudi.