Razgled z zraka na urni stolp Maka, del kompleksa Velike mošeje v Meki. Stolp je s 601 metrom tretja najvišja stavba na svetu. Foto: EPA
Razgled z zraka na urni stolp Maka, del kompleksa Velike mošeje v Meki. Stolp je s 601 metrom tretja najvišja stavba na svetu. Foto: EPA
Trenutno najvišja stavba sveta - Burdž Kalifa v Dubaju. Foto: Reuters
One World Trade Center v New Yorku - najvišja ameriška stavba in šesta stavba na svetu. Foto: EPA

Gradbišča brnijo, delavci hitijo kot mravlje zlagati material kvišku. Ko bodo dokončane, bodo te nove vrtoglave visoke stolpnice presegale rekorde.

Cilj te višinske tekme je dvigniti se kar se da visoko v nebo in osupniti tiste na tleh z mogočnimi, a namenskimi konstrukcijami.

Prva stolpnica je bila zgrajena v Chicagu leta 1885. Zavarovalniška hiša The Home Insurance Building (HIB) je bila kvadratne oblike, zgrajena iz opeke, z desetimi nadstropji in vsega 42 metri pa je takrat veljala za "drzno" konstrukcijo.

Mnogi celo niso verjeli, da bo delavcem dejansko uspelo zgraditi tega velikana, ne da bi se že med gradnjo sesul v prah.

A HIB je sprožil apetite in ambicije po visokih stavbah, s tem pa porodil arhitekturna gibanja tako znotraj ZDA kot po svetu, katerih cilj je bil, domisliti se načinov, kako graditi vse višje.

V 20. stoletju se je ta bitka dodobra razplamtela, pojavile pa so se nove možnosti in domiselni načrti, ki so z materiali, kot sta jeklo in beton, omogočali rast v nebo. Svoje je dodala tudi elektrika, ki je lahko poganjala dvigala.

Visoka, višja, Burdž Kalifa.
Kot omenjeno na začetku, je trenutno najvišja stavba na svetu Burdž Kalifa v Dubaju, ki ima s 163 nadstropji in 828 metri višine rekord že vse od leta 2008.

Glavno, mednarodno priznano telo za merjenje visokih stavb je Svet za visoke stavbe in urbano okolje (CTBUH). Ocenjevanje je sicer lahko sporno, vzpostavljeno pa je s pravili ter natančno klasifikacijo zgradb in stolpov.

Na splošno so stavbe razvrščene v tri kategorije: visoke (pod 300 metri), supervisoke (nad 300 metri) in megavisoke (nad 600 metri). Obstajajo tudi tri glavne kategorije za merjenje višine: višina do arhitekturnega vrha, višina do najvišje naseljenega nadstropja in višina do konice.

Ambiciozni Azijci
Burdž Kalifa podira rekorde glede na kar nekaj teh klasifikacij, a brnenje na gradbiščih po vsem svetu je opomnik, da je samo vprašanje časa, kdaj ti rekordi padejo. Prvi kandidat: Džeda Tower v Savdski Arabiji, ki naj bi bil dokončan leta 2020. Visok bo okrogel kilometer in se bo dvigal 167 nadstropij v višino.

Ker nikakor noče zaostajati, Japonska v Tokiu načrtuje miljo (1.600 metrov) visoko stavbo, primerno imenovano Sky Mile Tower. Če bo Japoncem uspelo, bo novi rekorder kar še enkrat višji od trenutne številke 1.

Drugje po Aziji ima Kitajska rekord za največje število stolpnic na svetu, od tega so štiri uvrščene na seznam desetih najvišjih stavb sveta.

Več pa v spodnji fotozgodbi.

Razgled na megavisoko stolpnico Tajpej 101 v Tajpeju na Tajvanu. 508 metrov in 101 nadstropje visoka stavba je bila do leta 2004 najvišja na svetu, danes pa zaseda osmo mesto. Foto: EPA
Finančni center Guangzhou Chow Tai Fook se dviga sredi Guangdžova na Kitajskem. Stolpnica s 111 nadstropji je visoka 530 metrov in je sedma najvišja stavba na svetu. Foto: EPA
Pogled na One World Trade Center in njegov odsev. Ta newyorška stolpnica je visoka 541,3 metra in ima 94 nadstropij, trenutno pa zaseda šesto mesto med najvišjimi stavbami sveta. Foto: EPA
Lotte World Tower se dviga nad mestno veduto v Seulu. Ta južnokorejska rekorderka je visoka 554,5 metra in ima 123 nadstropij, zdaj pa je peta najvišja stavba na svetu. Foto: EPA
Finančni center Ping An se dviga nad drugimi stavbami v Šendženu na Kitajskem. Stolpnica, ki stoji v osrednji poslovni četrti Šendžena, je visoka 599,1 metra in je s tem četrta najvišja stavba na svetu in najvišja pisarniška stavba na svetu. Foto: EPA
Zračni pogled na kraljevi urni stolp Maka, del stolpov Abraj Al-Bait in kompleksa Velike mošeje. Urni stolp je visok 601 meter, ima 120 nadstropij in je med tistimi redkimi stavbami na svetu, ki so klasificirane kot megavisoke. Urni stolp je tretja najvišja stavba sveta. Foto: EPA
Megavisoki Šanghaj Tower se dviga nad konkurenco ob reki Huangpu v Šanghaju na Kitajskem. Shanghai Tower je visok 632 metrov, ima 128 nadstropij, je najvišja stavba na Kitajskem in druga najvišja stavba sveta. Zunanjost stavbe spominja na kačo, ki se vzpenja v nebo. Foto: EPA
Sonce zahaja za najvišjo stavbo sveta, Burdž Kalifo, ki se dviga visoko v nebo nad Dubajem. Megavisoka stolpnica je bila zgrajena leta 2010, visoka je 828 metrov in ima 163 nadstropij. Foto: EPA
Pešci si ogledujejo gradbišče stavbe China Zun v Pekingu. China Zun v osrednji poslovni četrti Pekinga bo visoka 528 metrov (108 nadstropij), zgrajena pa naj bi bila oktobra letos, ko bo postala najvišja pekinška zgradba. Foto: EPA
Pogled na gradnjo finančnega cetra Tianjin CTF v Tiandžinu na Kitajskem. Tianjin CTF bo visoka 530 metrov, zgrajena pa naj bi bila do konca leta. Foto: EPA
Gradnja stolpa in kompleksa Grand Rama 9 v Bangkoku. Grand Rama 9 naj bi bila zgrajena leta 2022, s 615 metri in 125 nadstropji pa bo postala najvišja stavba na Tajskem in v celotni jugovzhodni Aziji, pa tudi šesta najvišja stavba na svetu. Foto: EPA
Gradnja stavbe PNB 118 v Kuala Lumpurju v Maleziji. PNB 118 naj bi zrasla 644 metrov in 118 nadstropij v višino, ko bo dokončana, pa bo tretja najvišja stavba na svetu. Foto: EPA
Pogled na gradnjo Džeda Towerja v Džedi v Savdski Arabiji, na fotografiji zgrajen do višine okoli 300 metrov. Končna višina stavbe naj bi bila tisoč metrov, imela naj bi 167 nadstropij, zgrajena pa naj bi bila med letoma 2020 in 2021, ko bo postala najvišja stavba na svetu. Foto: EPA