Zgradbo galerije James Simon so odprli s petletno zamudo, stroški njene gradnje pa so se kar podvojili. Za javnost bo odprta prihodnje poletje. Foto: EPA
Zgradbo galerije James Simon so odprli s petletno zamudo, stroški njene gradnje pa so se kar podvojili. Za javnost bo odprta prihodnje poletje. Foto: EPA
James Simon
Galerija nosi ime po Jamesu Simonu (1851-1932), berlinskem umetniškem mecenu, nemško-židovskem podjetniku, zbiratelju umetnin in filantropu. Foto: Wikipedia Commons
Alexander Schwarz in David Chipperfield
Objekt je v sodelovanju z Alexandrom Schwarzem (L) zasnoval slavni britanski arhitekt David Chipperfield (D). Foto: EPA

Za obiskovalce bo stavba, ki so jo poimenovali po berlinskem umetniškem mecenu, nemško-židovskem podjetniku, zbiratelju umetnin in filantropu Jamesu Simonu (1851–1932), odprla vrata v poletnih mesecih prihodnjega leta. Galerija se razprostira na 4.600 kvadratnih metrih.

Sprejemnica za kompleks petih muzejev
Ker gre za tako rekoč častni vhod na Muzejski otok, bo stavba služila kot sprejemnica za vseh pet muzejev – torej za Novi in Stari muzej, Pergamonov muzej, Bode muzej in Staro narodno galerijo. Pod njeno streho so namreč prodaja vstopnic, kavarna, garderoba in muzejska trgovina ter tudi avditorij in razstavni prostor galerije.

Delo slavnega arhitekta Chipperfielda
Objekt je v sodelovanju z Alexandrom Schwarzem zasnoval slavni britanski arhitekt David Chipperfield, ki je spektakularno obnovil tudi sosednji Novi muzej. "Galerija James Simon ni le stavba, temveč tudi javni prostor v mestu," je ob lanskem zaključku gradbenih del dejal Chipperfield.

Nemška pooblaščenka za kulturo Monika Grütters (CDU) pa je stavbo označila za "vrata na berlinski otok zakladov", ob nedavnem odprtju pa za "arhitekturno prepričljiv vhod". Direktor berlinskih narodnih muzejev Michael Eissenhauer pa jo je celo imenoval "nebeški dar".

Več kot podvojeni stroški
Vendar se je po drugi strani stavbe prijelo tudi poimenovanje "najdražja garderoba na svetu", saj so se glede na podatke nemške tiskovne agencije DPA stroški za njeno gradnjo skoraj podvojili – s prvotno načrtovanih 71 milijonov so se povzpeli na kar 134 milijonov evrov.

Letno več kot dva milijona obiskovalcev
Unesco je leta 1999 Muzejski otok uvrstil na seznam krajev svetovne kulturne dediščine, svet pruskega sklada za kulturno dediščino pa je pripravil načrt za obnovo stavb in sodobni razvoj celotne muzejske površine otoka na reki Spree. Ta muzejski kompleks na letni ravni obiščeta več kot dva milijona ljudi.