Ture avanture
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 10 glasov Ocenite to novico!
Eden izmed pogledov iz ladje na Antarktiko v muzeju. Foto: Tjaša Lotrič
Oprema na odpravah. Foto: Tjaša Lotrič
Muzej Antarktike v Trstu. Foto: Tjaša Lotrič
Kompas, hranjen v muzeju. Foto: Tjaša Lotrič

Dodaj v

Kaj skriva najhladnejša, najmračnejša in najbolj vetrovna celina na svetu?

Muzej Antarktike v Trstu
12. januar 2017 ob 11:11
Trst - MMC RTV SLO/Radio Koper

Antarktiko so odkrili v poznem 19. stoletju. O znamenitih zgodovinskih odpravah, s katerimi so po morski poti dosegli južni tečaj, priča muzej Antarktike v Trstu.

Muzej Antarktike v Trstu stoji v parku pri Svetem Ivanu. Obiskovalca že ob vhodu pričakajo fotografije najbolj prepoznavnih prebivalcev južnega tečaja, pingvinov. V muzeju, ki so ga odprli leta 2004, hranijo predvsem zgodovinski del znamenitih odprav na belo celino, stare zemljevide, pa tudi naprave, kot so kompasi in termometri, ter opremo.

Sem spadajo oblačila pa tudi vozila, npr. motorne sani, ki so jih italijanski raziskovalci uporabljali na Antarktiki v prvih odpravah v 70. letih preteklega stoletja. Tudi tržaški raziskovalci že od samih začetkov sodelujejo pri odpravah, pravi raziskovalec in sodelavec muzeja, doktor Gianguido Salvi: "V Trstu hranimo predvsem geološke in sedimentološke vzorce morskega dna z antarktičnega območja. Gre za mednarodno zbirko, ki je dosegljiva in jo lahko proučujejo raziskovalci z vseh koncev sveta."

Trije, ki so zaznamovali južni tečaj
V prvem delu muzeja so zbrane zgodbe izjemnih podvigov treh raziskovalcev, ki so zaznamovali južni tečaj: "To so Ernest Shackleton, Robert Scott in Roald Amundsen, ki je prvi dosegel južni tečaj. V enem izmed muzejskih prostorov imamo na primer reprodukcijo ladje Endurance, ujete v ledeno ploščo. To je bila Shackletonova ladja, s katero mu seveda ta odprava ni uspela, se je pa zapisala med legendarne. Ledene plošče v velikosti dveh metrov se oblikujejo v zimskem obdobju in ena izmed teh je z lahkoto predrla tudi raziskovalčevo leseno ladjo. Kljub izgubi ladje je temu izjemnemu človeku uspelo prepešačiti ledenike in z majhnimi barkami, ki so jih nosili na ramenih, in dosegel je enega izmed manjših otokov blizu Antarktike ter tako rešil celotno posadko."

V muzeju so zbrane tudi makete ladij, s katerimi so nekoč pluli na belo celino: "Gre za neverjetne dosežke. Danes opravljamo raziskave na velikih ladjah, ki lahko zarežejo v led, so zelo stabilne in lahko zdržijo huda neurja ter visoke oceanske valove, s katerimi se tam srečujemo. Nekoč pa so na Antarktiko prihajali z manjšimi lesenimi ladjami, velikimi od 35 do 50 metrov. Imeli so zelo majhne rešilne čolne, zato je bilo tudi veliko nesreč, ki so se žal končale tragično."

Okostje kita
V muzeju hranijo tudi del najdenega okostja kita, predstavljene pa so tudi živali mrzlega območja, kjer so namerili najnižjo temperaturo, ki je segla do -90 stopinj Celzija. Poleg tjulnjev, kitov, pingvinov in različnih vrst drugih ptic so v morju tudi posebne vrste rib, pove dr. Ester Colizza: "Imajo modro kri, nimajo hemoglobina ali ga imajo zelo malo. Te ribje vrste so razvile posebne sposobnosti, da lahko preživijo v nižjih temperaturah. Potem so tu še mehkužci, morske zvezde, različne oblike koral."

Antarktika je središče številnih mednarodnih raziskovalcev, ki sodelujejo in izmenjujejo znanja. Tržaška raziskovalka, ki je pred koncem preteklega leta odpotovala proti beli celini, se je doslej udeležila šestih italijanskih odprav, ki jih izvajajo v obdobju antarktičnega poletja: "Naše raziskovalne odprave potekajo tako na tleh kot tudi na morju z dvema oceanografskima ladjama."

Kako ohranjanje morja približati mladim?
Raziskave opravljamo tudi na tujih ladjah z drugimi raziskovalci, med seboj si pomagamo pri prevozu potrebne opreme. Na ladji imamo laboratorije, do središča pa se prevažamo s helikopterjem. Pomembno področje raziskav je seveda glaciologija, s katero proučujemo podnebne spremembe. Dokopali smo se do podatkov, ki segajo 800.000 let nazaj. Opravljamo pa tudi raziskave na področju astronomije, biologije in vsega, kar zadeva morje.

Poseben del tržaškega muzeja je narejen v obliki ladje z vsemi napravami, ki jih danes uporabljajo pri oceanografskem delu. Izvajajo pa tudi različne didaktične dejavnosti, da bi zgodovino in pestrost bele celine ter pomen ohranjanja narave in morja približali predvsem mladim generacijam.

K. S., Tjaša Lotrič
Prijavi napako
Komentarji
luckyss
# 12.01.2017 ob 13:03
Dolfi je že vedel kaj se skriva na Antarktiki...drugače ne bi gradil "Neuschwabenland"..
Lahko si preberete kaj tudi o misiji admirala Richarda E. Byrda takoj po drugi svetovni vojni, ko so jo morali na hitro pobrisati iz tistega območja..
pašeresje
# 12.01.2017 ob 12:39
pohvale Tržačanom, upam, pa da človek ne bo ireverzibilno uničil še to občutljivo celino
Gepard007
# 12.01.2017 ob 14:26
@luckyss: preberi si še o Haunebu programu da boš videl s čim se je admiral Byrd srečeval...
politik kritik
# 12.01.2017 ob 12:17
Bravo. Tržačani pa znajo.
enajstica
# 12.01.2017 ob 12:24
Zanimivo.
šemenko
# 14.01.2017 ob 20:50
V zgodovini je raven intelekta bila na različnih stopnjah. Intelekt in znanost so iz obličja prazgodovine dvigali Egipčani, Grki, Rimljani. Potem je sledilo obdobje srednjega veka, kjer je zaradi vpliva cerkve razvoj znanosti drastično padal. S koncem srednjega veka in z novim vekom se je intelekt spet začel višati in se viša. Ko misliš, da svet lahko postane samo pametnejši, pa se pojavijo ljudje s teorijo o ravni zemlji...
Misako Fujiwara
# 13.01.2017 ob 13:12
Pohlejte si Herzogov film Encounters at the end of the world!
DrFunk
# 13.01.2017 ob 11:14
Zgodba o ladji Endurance je resnično ena najbolj epskih in neverjetnih pripovedi vseh časov.
cricka
# 12.01.2017 ob 21:26
Bravo axis. Hvala, delis z nami take izkusnje, vsa cast.
Debilozaver
# 14.01.2017 ob 12:45
#JustCavalli Lenarčič je pristal prav na južnem polu z letalom, sicer je bilo že kar nekaj slovencev dol (npr Viki Grošelj, ki je osvojil najvišji vrh). "Turistično" jih je po moje tudi kar nekaj, saj gre danes na Antarktiko lahko vsak.

#commodore kombinacija temperature, vetra,...vsekakor nori pogoji za človeka

Zanimiva je odprava Mika Horna "Pole2pole" ki se dogaja prav zdaj, sproti objavlja slike na splet.

O "treh velikih" je pa zame pravi car edino Amundsen, ki je edini naštudiral razmere in zato tudi brez posledic dosegel, kar je nameraval. Endurance je neverjetna zgodba, več sreče kot pameti. Scott pa je tragikomični junak ki je šel na južni pol s poniji..., žal se ni vrnil.

"Adventure is just bad planning." Haha
commodore
# 13.01.2017 ob 21:36
in kaj je bilo tako strašnega tam?
JustCavalli
# 13.01.2017 ob 19:56
Je bil že kdo iz Slovenije tam ?
axis
# 12.01.2017 ob 21:10
V šestdestih je na Antarktiki postavljal baze moj stari frend Ignazio Piusssi iz Reklanice
pietetnik
# 12.01.2017 ob 18:41
Na Antakrtiki je tako mraz, da tudi gorivo zmrzuje... Kako se potem lahko vozijo z motorčki, kot je prikazan primerek?
Tržačanom čestitam in upam, da bodo imeli veliko oglednikov...
svyatoslav
# 14.01.2017 ob 15:17
Antarktika ne skriva prav ničesar, ker preprosto ne obstaja.

Če nas izobraževalni sistem indoktrinira in ne izobražuje, pa je drug problem.

Zemlja je ravna plošča, za začetek pa si oglejte realno "Antarktiko" na znamenju ZN.
Kazalo