Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 35 glasov
Ocenite to novico!
Lendava leži na tromeji med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, v mestu pa so nekdaj skupaj živeli katoličani, evangeličani in Judje. Zadnjih po drugi svetovni vojni ni več.
Ob vznožju Lendavskih goric stoji sinagoga, ki pripoveduje zgodovinsko usodo lendavske judovske skupnosti. V Dolnji Lendavi je prva judovska verska skupnost nastala sredi 18. stoletja in Judje so si svoj prostor za verovanje najpej uredili v hiši dr. Wollacka.
Mesto se je v drugi polovici 19. stoletja začelo hitro razvijati in Lendava je postala okrajno središče. Poleg katoličanov in evangeličanov je nastala tudi močna judovska skupnost. Judje so opravljali različne poklice, od gostilničarja do zdravnika in odvetnika ter ustanovitelja hranilnice, zasedli pa so tudi nekatere vodilne položaje v mestu.
Tako so leta 1866, ko je v Lendavi služboval rabin Mojzes Schacherlesz, začeli graditi sinagogo. V sinagogi so uredili prostor za 80 moških in 60 žensk na galeriji. Delovala je do leta 1944, saj so verske obrede po izgonu Judov prenehali izvajati. V 90. letih prejšnjega stoletja so sinagogo temeljito prenovili in postavili razstavo o lendavskih Judih. Blizu sinagoge so Judje leta 1850 odprli tudi judovsko šolo, ki je delovala do leta 1921, pred leti pa so jo zaradi dotrajanosti porušili.
V Dolgi vasi so imeli lendavski Judje pokopališče, kamor so umrle začeli pokopavati po letu 1850, pozneje pa so zgradili še mrliško vežico. Na edinem judovskem pokopališču v Prekmurju, ki je ostalo nedotaknjeno, so nagrobniki obrnjen proti Jeruzalemu.
Potomcev lendavskih Judov ni več, saj se je po okupaciji leta 1941 zanje začelo težko življenje. Niso imeli več pravice opravljati poklica ali obrti, od 1. aprila 1944 pa so morali nositi Davidovo zvezdo. Dočakala jih je žalostna usoda, saj so jim 26. aprila 1944 madžarski žandarji ukazali, da se zberejo v sinagogi, od tam pa so jih naslednji dan odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V kapelici sv. Trojice leži mumija Mihaela Hadika
Leta 1728 je v Lendavskih goricah v čast Sv. trojici na pobudo družine Gludovacz zrasla cerkev. Na hribu Csonka naj bi po izročilu že v preteklosti stalo več kapelic, med pripravljalnimi deli za gradnjo pa so odkrili truplo viteza Mihaela Hadika.
Hadika so položili v novo krsto, ki so jo postavili v prostor pod korom. Več kot 100 let pozneje so truplo preložili v votlino, ki je bila izdolbena v zid, in jo zaprli s steklom, kjer še danes "straši" obiskovalce. V grobnici kapelice sta pokopana tudi plemiča Terez Jodolkov in Ferenc Pöszer, leta 1912 pa so v grobnico preselili tudi umrle družine Hajos.
V 17. stoletju je bil na zahodni strani ob zdajšnji kapelici postavljen kip sv. Ane. Kapelico obkroža pokopališče, kjer so najstarejši nagrobniki izdelani iz laporja, nekateri pa tudi iz marmorja. Na pokopališču je mogoče prebrati nagrobne napise v madžarskem in slovenskem jeziku, pa tudi v italijanščini, nemščini in drugih jezikih.
V kapelici je maša dvakrat na leto, ob dnevu Sv. trojice in na prvo nedeljo v septembru. Maši spremlja tudi sejem, na katerem je mogoče kupiti kulinarične specialitete, vino in spominke. Hrib Csonka je med Lendavčani, tudi zaradi svojega razgleda, priljubljena izletniška točka, piše na spletni strani Lendava turizma.
V Lendavi deluje evangeličanska duhovnica
Pomembno vlogo v tradiciji protestantizma v Prekmurju ima zagotovo prestop zemljiških gospodov Banffyjev v protestantsko vero. V južnem delu mesta tako stoji evangeličanska cerkev, katere prvi protestantski duhovnik je bil Ferenc Töke. Da je reformacija pomembno vplivala na razvoj književnosti, je znano, manj znano pa je najverjetneje to, da so bili za prve tri knjige, ki so bile natisnjene na današnjem ozemlju Slovenije, posredno zaslužni tudi Banffyji. Ti so namreč na svoj dvor leta 1573 povabili potujočega tiskarja Rudolfa Hoffhalterja, ki je natisnil tri knjige dvornega učitelja in duhovnika Gyorgyja Kultsarja.
Leta 1906 je bilo v Lendavi zgrajeno tudi župnišče, dve leti pozneje pa še šola. Leta 1925 so se odločili za gradnjo nove cerkve, ki se je začela šest let kasneje. Cerkev po načrtih Antala Kelemena je bila končana leta 1934, danes pa okoli 120 vernikov vodi evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar.
Kar pa se članka tiče, če se vsaj sam posvetim vsebini tega - v mestu je še majhna judovska skupnost, le da ne sestoji iz nekaj sto članov, temveč - nekaj članov.
Judje pa so v kraju imeli preko celotno trgovino, odprli so prvo banko, vodili so mestni hotel in obrti/storitve...
Lokalni rabin, katoliški in protestantski duhovnik so bili večkrat opaženi skupaj v debatah - Lendava je (bila) čudovit primer kako lahko sorodne religije med seboj bivajo v popolnem miru in sožitju.